Angleške “čarovnice”

Anglija me je očarala in presenetila v številnih pogledih, a nič me ni bolj presenetilo (razen morda ‘njihove vile’, o katerih pa sem vam že pisala), kot to, kako živa je tam še magija. Nič nenavadnega ni, če na ulici srečate kakšno čarovnico ali wicco, še posebej pa je bilo to opaziti v Glastonburyu.

Muzej čarovništva in magije

V Cornwallu, ki ga najbrž nikoli ne bom pozabila in resnično upam, da se bom tja še vrnila, sem obiskala muzej čarovništva in magije. Ta svetovno znani muzej, ki se je osredotočil na čarovništvo in magijo v Evropi, se nahaja v vasici Boscastle.

Moram priznati, da sem od njega pričakovala več, toda res je tudi to, da so bila najbrž moja pričakovanja visoka. Pa vendar je muzej nekaj posebnega, saj se v njem spoznamo z različnimi oblikami čarovništva, zasledimo knjige urokov in lahko celo prisluhnemo posnetkom magičnih urokov, ki so jih izgovarjale znamenite čarovnice iz tistega področja. Tudi vile, škrati in druga pravljična bitja imajo svoje mesto v muzeju, seveda pa ne gre niti brez razstavnih eksponatov povezanih z wiccansko religijo.

wp_20160819_14_13_14_pro
Knjiga urokov – Book of shadows

Toda to, da je muzej poln takšnih eksponatov, morda samo po sebi niti ni tako nenavadno. Je le muzej! Mnogo bolj nenavadno je to, da sem v Angliji tudi v živo srečevala čarovnice. Nekatere celo takšne, ki so povsem odkrito kazale svojo naklonjenost magiji, celo s črnimi ogrinjali in hex bag-i (uročenimi mošnjički).

wp_20160819_14_20_36_proKo sem vstopila v živi tempelj (kjer je fotografiranje prepovedano, zato tudi ni nobene fotografije, ki bi bila posneta tam) v Glastonburyu, me je že pozdravil vonj kadila in dišečih palčk ter zvok žuborenja vode, ki je tekla skozi tempelj in se zbirala v velikem vodnjaku. Ko so se mi oči privadile polteme, ki so jo razbijale samo številne prižgane sveče, sem povsod po templju opazila obešene amulete, hex bag-e in ostale malenkosti povezane z uroki. Eno od čarovnic so ravno takrat celo krstili ali sprejemali v “čarovniško gnezdo” – ne vem, saj nisem želela motiti svetega obreda in sem se raje spoštljivo umaknila. Že energija, ki je prevevala ves prostor, me je stresla in vedela sem, da je magija tam še kako živa.

Wiccanstvo in njegove posebnosti

Ko govorim o magiji in čarovništvu, enostavno ne morem mimo wiccanstva.
Če se vsaj malce zanimate za magijo in podobne alternativne vede, ste najbrž že slišali za to religijo. Wiccanstvo je v bistvu novodobna poganska religija, ki pa je daleč od v svetu bolj poznanih religij. Wiccanstvo je namreč precej liberalno, brez pretiranih zapovedi in pravil. Obstaja namreč več vej religije, ki se med seboj precej razlikujejo, a so vse enako pomembne.

Če bi izbrali samo eno obliko avtoritete – pa po tem ni potrebe – bi lahko rekli, da wiccani verjamejo predvsem v boginjo, ki pooseblja naravo samo, toda večina vej wiccanstva veruje tako v boginjo, ki je povezana z luno kot v rogatega boga, pogosto pa v svoje verovanje in rituale vpletajo še številne druge bogove različnih religij.
Njihovi osnovni načeli sta spremljanje in upoštevanje narave ter njenih ciklov in izrek “Delaj, kar želiš, samo da s tem ne raniš nikogar”. Ker je wiccanstvo tesno povezano z magijo, pa seveda upoštevajo tudi pravilo, o katerem si lahko več preberete na moji spletni strani – torej vse kar narediš, se ti povrne trikratno. Verovanje wiccanov pa je seveda tesno povezano z različnimi rituali, ki so običajno vezani na naravne cikluse.

antico_scudo_dipinto

V Angliji sem srečala mnoge predstavnike te religije. Še posebej veliko jih je bilo na spiritualnem kraju Chalice well, ki sem vam ga pred časom predstavila tudi na FB.

Chalice well – kraj, ki te obda z mirom

wp_20160820_14_30_09_proChalice well je po naše pravzaprav keltski vodnjak in je eden najbolj priljubljenih svetih vodnjakov med Britanci. Vodnjak in vrt, ki ga obkroža, je živo svetišče, namenjeno meditaciji, povezovanju z duhovi in prepuščanju spiritualnosti in tako je že stoletja. Prav ta kraj naj bi namreč bil nekdanji Avalon.
Avalon je mitološki otok povezan z arturijanskimi legendami. Več o tem vam bom povedala, ko se bom v enem od prihodnjih postov posvetila kralju Arturju in njegovim legendam.

Chalice well je bil nekoč znan kot krvavi izvir zaradi  vode, ki teče po tleh močno prepojenih z železom in ima tako rdečkasto barvo. Tudi okus te zdravilne vode ima okus po krvi. Resnično – poskusila sem jo.
Več je verovanj, kaj ta voda predstavlja. Meni je najbližja tista, da predstavlja samo esenco življenja in je tako neustavljiva življenjska sila.
Vrt okrog vodnjaka pa je razdeljen v osem t.i. sob, ki je vsaka namenjena nečemu drugemu. Seveda vam je lahko jasno, da ne govorimo o pravih sobanah, temveč o predelih vrta.

Lahko bi vam napisala še mnogo dejstev o keltskem vodnjaku, ki je že sam po sebi nekaj posebnega, toda jaz bi vam rada približala predvsem energijo, ki sem jo tam čutila.
Ko sem si vzela nekaj minut časa in sem se prepustila delni meditaciji, popolnemu miru, je mirnost, ki obdaja Chalice well, vstopila v vsako celico mojega telesa. Napolnila me je z mirno energijo, ki je umirila moje nemirne misli in telo ter mi dala občutek, da je celoten svet povezan v eno. Vsak delček narave je tudi del nas, kot smo mi del narave. Vsak človek je povezan z vsakim drugim človekom na tem svetu, pa čeprav samo zaradi istega neba, ki diha nad nami.

Dovolite si torej začutiti vse in vsakogar, dovolite, da se vas dotakne čudovit mir, ki vas bo, v nasprotju s pričakovanji, napolnil z energijo. Svet je velik, pa vendar majhen na svoj način in vsako bitje pod Soncem je tukaj z namenom.

Z ljubeznijo…

Destinna    

 

 

2 odziva na “Angleške “čarovnice””

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja