Halloween – večer vseh svetih

pumpkin-988231

Nocoj je Halloween ali t.i. noč čarovnic. Halloween je v bistvu noč vseh svetih. Splošno prepričanje je, da ta praznik pravzaprav izhaja iz Velike Britanije in je tesno povezan s keltskim praznikom žetja oz. s praznikom Sanhaim.

 Sanhaim

Praznik Sanhaim, ki ga wiccani praznujejo še danes, prinaša konec svetlega dela halloween-1150669leta. 31. oktobra ga namreč nadomesti temačnejši del leta. Takrat naj bi se tančica med našim in čarobnim svetom ali svetom onostranstva, če vam je ljubše, tanjšala in dvigala, zato naj bi k nam lažje prišle vile, vilinci in vsa magična bitja. 31.10. pa naj bi bil tudi čas, ko nas ponovno obiščejo naši preminuli dragi in iščejo zavetje v našem domu.

Po starih običajih so jim za mizo, ob večerji, namenili pogrinjek, najbolje na mestu najbližje ognjišču, da bi se počutili dobrodošle. Kasneje pa so jim začenjali namenjati tudi sveče.

 Od 16. stoletja dalje so se začele igre, ki so bile pogosto podobne ali enačene z uroki. Te naj bi vključevale jabolka in oreške, pa tudi ogledala. Prižigali so krese, saj naj bi ti očiščevali in prinašali svetlobo. Pa tudi maskirali so se in hodili od vrat do vrat. Maske so najpogosteje upodabljale magična bitja, ljudje pa so si obraz namazali s pepelom, ki je ostal od svetega ognja – kresa.

 Buče

pumpkin-1713381

 

Dejstvo je, da izrezljane buče povezujemo s Halloweenom. Najbrž zato, ker so buče tesno povezane s praznikom žetja. Pa še en namen imajo izrezljane buče.

Kot sem že napisala, naj bi se na Halloween na Zemljo spuščali duhovi in magična bitja, vsa ta bitja pa vsekakor niso prijazna, med njimi je gotovo nekaj zlih.
Da bi se ljudje zaščitili pred zlimi duhovi, so tako izrezljali grozovite podobe v bučah, vanje dali sveče in jih položili na okna, ograje okrog svojih hiš in na pragove. Te buče naj bi prestrašile zla bitja in jih tako odgnale od naših domov.

Halloween je gotovo poseben večer in verjamem, da se takrat tančica med svetovoma zares tanjša. Nekatere bo to vznemirilo, druge razveselilo. V kateri koli skupine ste že, vam vseeno želim, da preživite zanimivo Noč čarovnic, pa naj bo to ob zobanju pokovke ob strašljivih filmih (mimogrede, ste že prebrali ali bi glede na vaše znamenje preživeli v grozljivki? 🙂 ), na plesišču v katerem od klubov ali v družbi svojih prijateljev na domači zabavi, ki jo boste popestrili z različnimi igrami in s strašljivimi zgodbicami.

 Z ljubeznijo…

 Destinna  

Ste že klicali duhove?

big_thumb_e4f801ddafa91372964fac9864072238

 

Našla sem enega od svojih starejših objavljenih člankov in se odločila, da ga malce posodobim in delim z vami. Še posebej zato, ker se bližamo 31. oktobru in 1. novembru, ko bo tančica med svetovoma izredno tanka in se bomo mnogi izgubljali v spominih na svoje preminule drage.

Ali verjamete v duhove? Se jih bojite ali pa si jih želite srečati?
Do duhov imajo ljudje zelo različna stališča. Nekateri trdijo, da vanje sploh ne verjamejo, drugi so prepričani, da so jih že videli, mnogi pa so jih tudi že poskusili priklicati. Vsekakor pa velja, da vera v duhove obstaja že zelo dolgo in je v nekaterih ljudeh globoko zakoreninjena.

Neverjetno!

Duhovi vsekakor spadajo v področje parapsihologije in znanstveno ni dokazano, da obstajajo, kljub temu pa vanje tudi danes verjame še zelo veliko ljudi. Najbrž so ravno zaradi tega redno obiskovane destinacije, kjer je zaznati dejavnosti duhov.

Na nekaterih krajih, tako kot npr. v legendarnem hotelu in gostišču Jamaica Inn v okolici Bodmina v Cornwallu, še vedno prirejajo posebne večere namenjene ravno lovu na duhove.

To ni nič nenavadnega za Anglijo, saj je Velika Britanija gotovo tisti predel sveta, kjer je ogromno tistih, ki v duhove verjamejo, tam pa obstaja tudi veliko organizacij, ki se z raziskovanjem, lovom in izganjanjem duhov ukvarjajo.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot dva tisoč ljudi, namreč kar 68 odstotkov anketirancev verjame v duhove, med tem, ko le dobra polovica ljudi verjame v Boga. Dvanajst odstotkov Otočanov je celo prepričanih, da so duha v resnici videli.

Ni pa samo Velika Britanija kraj, kjer ljudje verjamejo v duhove. Nekaj let nazaj so tako npr. odprli novo letališče v Bangkoku, kjer so namenili prostor tudi duhovom. Med gradnjo se je namreč zgodilo več paranormalnih dogodkov, kraj pa je že v preteklosti veljal za prekletega.

Vrste duhov

Beseda duh je splošno znana, vendar po Enciklopediji nepojasnjenega obstaja več različnih vrst duhov, ki imajo drugačne nazive.

Obstajali naj bi Inkubi in Sukubi, spolno nenasitni duhovi, od kateripoltergeist-5541fd2242d7fh naj bi nekateri dejansko spolno občevali s spečimi osebami.

Druga, bolj poznana oblika duhov, so poltergaisti, ki so pravzaprav ropotajoči duhovi in v resnici nekakšen skupek energije.

Tiste oblike duhov, s katerimi pa razumemo neke vrste utelešenja mrtvih oseb, pa se imenujejo prikazni.

Klicanje duhov

board-and-candle-how-to-use-a-ouija-boardKo sem bila  mlajša, sem večkrat klicala duhove, saj mi je bilo to nekaj izredno zanimivega in pravzaprav tudi preprostega. Sicer nisem imela plošče ouija – govoreče plošče, s katero naj bi bilo mogoče preko abecede in ploščice, ki kaže posamične črke in sestavlja besede, komunicirati z duhovi, našla pa sem bolj preproste načine klicanja duhov. Žal tudi ti niso nič manj nevarni.

Eden izmed načinov je podoben seansam, ki jih delajo mediji, kadar duhovi s svojci govorijo preko njih. Ljudje sedejo v krog, se primejo za roke in s svečo na sredini pozivajo duhove. Še bolje je, če ‘na seanso’ uporabiš fotografijo mrtve osebe, ki jo želiš priklicati.

Drugi način je podoben plošči ouija. Na bel list papirja se napiše abeceda, številke in besede “da”, “ne” ter “mogoče”, na sredino pa se nariše srce s pikico v središču. Tisti, ki kličejo duhove, v šivanko vdenejo pol metra črnega sukanca in šivanko samo prislonijo na pikico v srcu. Ko prikličejo duha, ga lahko sprašujejo kar želijo, on pa jim odgovarja preko šivanke, ki sama niha k določeni besedi.
Vedno pa se je treba prepričati ali ste priklicali dobrega duha, kar naredite s preprostim vprašanjem, za vsako ceno pa duha na koncu izgnati s prošnjo, naj odide. To potrdite s tem, ko papir skupaj z nitjo in s šivanko zakopljete v zemljo.

Zavedati se je treba, da klicanje duhov ni igra, ampak je lahko zelo nevarno, posledice pa so lahko hude. Sama jih tako že dolgo ne kličem več.

Duhovi v Sloveniji

Najbolj znan primer v Sloveniji se je zgodil v osemdesetih letih v vasici na Dolenjskem. Družino, ki je živela v neki hiši, je obiskala prava mora. V Enciklopediji nepojasnjenega piše, da jih je mesece in mesece prebujala neznana sila v obliki hladnega piša, natančno ob štirih zjutraj. Piš je spremljalo trkanje na okna, ropotanje šip in vrat, hoja po hodnikih in podstrešju.
Mož je večkrat bedel, da bi ujel povzročitelja, pa nikoli ni našel nikogar. Družina je poklicala eksorcista, ki je ugotovil, da je v hiši prisotnost dobronamernih mrtvih, ob enem pa tudi nekakšen negativen naboj v hiši in okoli nje. Izvedel je obred in za nekaj dni se je stvar pomirila, a kmalu so se čudni glasovi vrnili. Eksorcist je prišel še drugič in bedel do usodne ure, ko je ugotovil, da so v vse skupaj vpleteni tudi ljudje, ki so izvedli nad hišo temni urok, da bi lastnika izgnali. Hišni duh se je tako spremenil v poltergaista, eksorcist pa je z njim želel ustvariti stik, da bi ga pomiril z družino.
Tisti večer pa se je zgodilo še nekaj nenavadnega. Na vrata so potrkali neznani ljudje. Dejali so, da so bili poslani na ta naslov preko srednika (duha, ki je govoril skozi enega od njih), da rešijo uganko. Celo noč so molili, zjutraj pa so odšli tako nepričakovano, kot so prišli. Po letu dni so se stvari v hiši umirile.

Drugi razvpit primer se je zgodil v Arji vasi, novembra 2000. Duhovi so tam razbijali, metali stvari in trkali. Nekajkrat so jih poskušali pregnati, a ker so bili stanovalci velike skupinske hiše prestrašeni, se je moč poltergaistov še povečala. Ali so duhovi sedaj izginili, ni znano.

Ob bližajočih praznikih, kot sta ta dva, ki prihajta v naslednjem tednu, pogosto pogrešamo svoje drage, ki jih ni več z nami. Toda kljub temu, da morda zelo pogrešate preminule ljubljene osebe in bi si zaželeli spet stopiti v stik z njimi, pa čeprav s preklicevanjem duhov, dvakrat premislite, če je to dobro. Odločitev je sicer vaša, vendar v vsakem primeru bodite previdni.

Tisti, ki v duhove ne verjamete pa… nikoli se ne ve, mogoče si boste kdaj premislili. In ne pozabite, ne sodite nekaj, česar ne poznate. Pogumno in previdno torej.

Z ljubeznijo…

Destinna

 

Skrivnostni druidi

wp_20160821_15_29_50_pro

 

Težko bi raziskovala Anglijo, njeno magičnost in čarobnost, da ne bi naletela na druide.

Južna Anglija je polna ostankov povezanih s Kelti, tam pa se nahajajo tudi kamniti krogi, ki že od nekdaj burijo domišljijo, zato je prav, da se dotaknem tudi druidov in njihovih prepričanj.

Kdo so bili druidi?

Odgovorov na to je mnogo, a generalno gledano so (bili) druidi misleci in filozofi polni starodavnega znanja, tudi svečeniki in svečenice, za katere nekateri verjamejo, da so prakticirali celo človeško žrtvovanje. Njihovo ime je povezano s hrastom, mogočnim drevesom znanja, beseda ‘druid’ namreč naj bi po keltsko pomenila ‘poznati hrastovo drevo’.

tree-1308055

Bili so filozofi, poznavalci narave in njenih ciklusov ter teologi. Znali so prepoznavati in interpretirati slaba znamenja ter razlagati sanje. Pisali so koledarje, spoznali so se na astronomijo in so bili izučeni zdravilci. Bili so poeti in znali so napovedovati prihodnost. Prakticirali so magijo povezano z naravo, nekateri pa pravijo, da tudi tisto, ki je tesno povezana s seksualnostjo. Svečeniki so lahko bili tako moški kot ženske.

V kaj so verjeli?

Druidi so svoje življenje živeli v stiku z naravo. Narava je bila tudi tista, ki so jo častili, zato ni nič nenavadnega, da so bili njihovi obredi in prazniki povezani prav z naravo. Ča

mistletoe-berries-16395

stili so različne bogove in boginje, za svete pa so imeli tako drevesa kot vode.
Poleg dreves, ki so tesno povezani z druidskim delovanjem, je bila za njih ena najbolj čarobnih rastlin omela.

 

Druidi so verjeli, da je smrt le pavza v dolgem življenju. Verjeli so namreč v reinkarnacijo. Po druidskem verovanju se je posameznik lahko reinkarniral ne le v drugega človeka, temveč tudi v rastlino, žival ali karkoli drugega povezanega z naravo. Nič čudnega torej, da so častili tudi naravo in drevesa. Posledično lahko na spletu najdete  kar nekaj zapisov o keltskem horoskopu, ki temelji ravno na drevesih.

Druidi in kamniti krogi

Dejstvo je, da sloviti Stonehenge ali kamniti krog v Aveburyu niso postavili druidi, saj njihov nastanek sega v neolitsko dobo. So pa bili druidi tesno povezani s temi kamnitimi krogi, saj so jih uporabljali za svoja zborovanja in ceremonije.

Ali so res žrtvovali ljudi ali ne, ne vem in se v to ne želim niti spuščati. Z vami bi rada samo delila svoje občutke, ki sem jih doživljala ob Stonehengu in ne verjamem, da bi tako čutila, če bi se tam dogajala grozodejstva.

Ko sem se približala Stonehengu, me je prevzela posebna energija. Ta me je napolnila z mirom in nekakšnim vznemirjenjem, v vsakem primeru pa z velikim spoštovanjem in ponižnostjo.
Na srečo je tisti dan, ko sem obiskala Stonehenge, sijalo sonce, zato sem se lahko namestila na travnik ob njem, saj med kamne – kar si lahko mislite – nisem smela, in uživala v energijah.
Začutila sem, da se je tam dogajalo nekaj veličastnega in zavedala sem se tega, kako majhna in nepomembna sem proti tem mogočnim kamnom, pa vendar sem se jim zdela vredna, da so me napolnili s čudovitimi občutki.

wp_20160817_15_05_43_pro
In še nekaj sem opazila… Edine ptice, ki so zasedale mogočne kamne, so bili vrani. Vrani med drugim poosebljajo vodnike, ki ljudi vodijo v onostranstvo. Zanimivo, kajne?

Ker pa je to za enkrat zadnji zapis iz Anglije, vam seveda moram podariti še eno akcijo navdahnjeno z Anglijo. 🙂

Druidi so resnično cenili ženske in žensko energijo, tudi pomembna božanstva imajo žensko obliko, zato se mi zdi edino primerno, da v tokratno akcijo vključim orakeljske karte Vodstvo boginj.

Podarjam vam torej 15% popusta
pri vedeževanju s postavitvijo treh kart in pri osebni analizi
preko povezanosti z boginjami.
Akcija velja izključno za postavitve  z orkeljskimi kartami Vodstvo boginj,   do 31.10..

Z ljubeznijo…

Destinna

 

 

 

Pravljični kraji

Gotovo ste že slišali za vsaj katerega od teh čudovitih, pravljičnih krajev, za katere nekateri verjamejo, da obstajajo, drugi spet ne. Idejo za ta članek sem sicer dobila v nekem angleškem članku, ki ga lahko preberete tukaj, vendar sem ga enostavno morala napisati čisto po svoje. In veste, kaj me najbolj zanima? V katerem bi najraje živeli vi. 🙂

Kamelot

camelotO čudovitem Kamelotu, kjer prevladujeta mir in pravičnost in je domovanje najboljšega kralja vseh časov, kralja Arturja, sem nekaj napisala že v tem postu  , vendar ga enostavno moram omeniti tudi tukaj.

Kamelot je čudovito kraljestvo, obkroženo z zelenimi gozdovi in s kristalnimi rekami. Tu se zbirajo vitezi okrogle mize, da s svojim ljubljenim kraljem poklepetajo o vsem, kar so doživeli in z njim gradijo strategije, kako pomagati svetu. V njem nikomur ničesar ne primanjkuje in vsi se spoštujejo. Tukaj je doma magija, po nasvet pa lahko zavijete celo k mogočnemu Merlinu.

Rajski vrt

eden

V Rajskem vrtu ni potrebe po obleki, saj so ljudje rešeni zemeljskih in družbenih spon. Tukaj so vsi srečni, veseli in ljubljeni. Drevesa so polna sladkih sadežev, živali pa so neverjetno prijazne, tako lahko zajezdite celo kakšnega tigra. Ljudje lahko jedo, kolikor želijo, se prosto podijo med travniki in duhajo dehteče cvetice. Tu ni prostora za nobena negativna čustva, zato so vsi polni zadovoljstva in širijo samo ljubezen.

El Dorado

el-doradoEl Dorado je zlato mesto v Južni Ameriki. Tukaj je zlata na tone in iz mesta nihče ne gre reven. Toda ni samo zlato tisto, ki ga ljudje tukaj lahko dobijo. V tem zlatem mestu dobi vsak točno tisto, kar si želi in toliko tistega, kolikor si želi.

Valhala

gate_to_valhalla_by_leifheanzo-d9y1ei5

Valhala je svet, kamor gredo Vikingi, ko umrejo, a le če si to zaslužijo. Tukaj je nešteto zabav in bitk, nikomur ni dolgčas, družijo pa se lahko z vsemi nordijskimi bogovi in boginjami. Že res, da moraš zato, da pristaneš tu, najprej umreti, toda če sprejmeš to ‘malenkost’, te čaka ena sama sreča.

Avalon

avalonTudi Avalon je povezan z arturijanskimi legendami. To je magični otok, poln čarovnije, kjer ničesar ne primanjkuje. Pred svetom je skrit s skrivnostno meglico, številni čarovniki in  čarovnice z otoka, pa lahko ustvarijo karkoli si želijo…ali si želite vi? Celo mogočni Ekskalibur, Arturjev meč, je nastal tukaj.

Elizijske poljane

elysiumElizijske poljane so nekoliko podobne Valhali, predvsem zaradi tega, ker so povezane z mitologijo, in ker moraš tudi za to, da prideš tja, najprej umreti (razen, če si Herkul), a tokrat s starogrško, še bolj pa so podobne Rajskemu vrtu. Tam so čudovite poljane, polne cvetlic, ljudje so veseli in zadovoljni – a tukaj so oblečeni. In kar je najboljše, tukaj te bodo pričakali tudi tvoji preminuli dragi, ki jim boš lahko planil v objem takoj, ko pristaneš tam.

Elizijske poljane sicer obstajajo tudi v Parizu, a ne vem, če bi radi živeli tam. Razen, če obožujete drage trgovine in prestižne restavracije. 😉

Atlantida

atlantisAtlantida je morsko kraljestvo, polno čudovitih stavb in pokrajin – pa čeprav pretežno vodnih. Tam so tehnološko in mentalno toliko naprednejši od nas, da nas lahko ogromno naučijo, tudi če smo resnični učenjaki. Tam vladajo vodni bogovi, ljudje pa živijo v obilju in harmoniji. Že res, da je to kraljestvo že potopljeno, toda ali je to zares ovira? 😉

Šangri – La

Šangri – La je Utopija, čudežna planota v Himalaji. Je samozadostna in čisto odrezana od preostalega sveta. Ljudje, ki živijo tam, so skoraj nesmrtni, saj živijo mnogo dlje, kot običajni smrtniki. Celo Nacisti so iskali to čudežno planoto, Hitler pa je leta 1938 tja poslal ekspedicijo.

shangri-la

Torej, kje bi najraje živeli vi? 🙂

Z ljubeznijo…

Destinna

 

 

 

Največja napaka človeštva je, da smo pozabili…

space-1025563

 

Prebrala sem članek o tem, katere skrivnostni je človeštvo pozabilo in se tako oropalo za bolj polno in čudovitejše življenje. Enostavno ga moram deliti z vami. Ne, ni čisti prevod, a ni niti čisto moj,  toda z zapisanim se strinjam in verjamem, da bo dalo tistim, ki boste besedilo prebrali, vsaj misliti, če nič drugega.

Seveda pa je to moja različica članka. Originalnega lahko preberete tukaj .

Oddaljili smo se od narave

Da, tako je. V nekaj sto letih smo se skoraj povsem oddaljili od narave. Izkoriščali smo jo, jo uničevali, prevzemali in jo poskusili nadzirati.
Že res, da se zadnje čase vedno več govori o naravi, in da so vedno bolj ‘popularni’ izrazi, kot so ‘trajnostni turizem’, ‘ekologija’, ‘ločevanje’… Toda ali res verjamemo, da se vračamo k naravi skozi kampiranje ali še bolje, glamping? S tem, da ločujemo odpadke? Do neke mere že, toda to še ne pomeni, da naravi vračamo, to le pomeni, da jo izkoriščamo drugače, manj agresivno, pa vendar jo še izkoriščamo.

Toda tudi, če smo povsem ekološko osveščeni, če se trudimo, da bi pomagali naši Zemlji, to še ne pomeni, da se zavedamo naravnih ciklusov. In ravno to je drug, enako pomemben problem. Pozabili smo, kako prisluhniti naravi, naravni ritmom in ciklusom. Pozabili smo, kako živeti ‘naravno’ in živeti v sožitju z Njo.

Pozabili smo, da smo povezani z Univerzumom

S tem, ko smo se oddaljili od narave, pa smo tudi pozabili, kako tesno smo children-1582753povezani z njo, kako tesno smo povezani z Univerzumom. Pozabili smo, kako zelo smo povezani med sabo, in kako ima vsaka akcija svojo reakcijo.

Z vsako malenkostjo, lahko vplivamo na ves svet… in resnično mislim ves svet, ne le na naš svet.

Pozabili smo na starodavne resnice

V iskanju novih znanstvenih resnic in pretresanju vsake molekule znanosti, smo pozabili na starodavne resnice naših prednikov. S tem, ko smo vse racionalizirali in začeli za vse zahtevati znanstvene dokaze, smo pozabili resnice, ki jih nosijo naše srce, naša duša, naša intuicija.

Pozabili smo na zgodbe in legende, na davno folkloro, ki nam je še vedno na dosegu roke, a smo jo enostavno ovrgli, kot nekaj neresničnega. Toda, če nekaj ne moremo dokazati ali potem samo zaradi tega res ne obstaja?

Nihče več ne sanja

Biti sanjač je neznanstveno, je celo neumno, bi nekateri rekli. Toda ali smo pozabili, da so ravno sanje prinesle toliko novega znanja, toliko novih iznajdb in toliko lepega že v preteklosti?

Vsi smo zgrajeni iz svojih sanj, toda bojimo se sanjati, ne, pozabili smo sanjati, in tako izgubljamo bitko s samim seboj. Kajti, če želimo nekaj doseči, moramo to najprej ozavestiti v sebi.

bridge-1606289

Pozabili smo na svoje poslanstvo

Ob divjem, hitrem življenju, hrupu in hitenju, smo pozabili na svoje poslanstvo, pozabili smo na to, da se moramo najprej resnično spoznati in spoznati svoj namen na tej Zemlji, da bomo svetu in sebi lahko prinesli največ. Smo kot ovce ali konji s plašnicami. Nismo več avtentični, nismo več sami svoji, temveč takšni, kot družba od nas pričakuje in želi, da bomo.

Pozabili smo, da smo samo spiritualna bitja ujeta v materialno telo, in da je poslanstvo, ki ga imamo, pomembno za preživetje nas in vsega sveta.

Pozabili smo odpustiti

Ko smo tako nepovezani, tako oddaljeni drug od drugega, smo pozabili tudi na odpuščanje.
Odpuščanje je največje darilo, ki ga lahko damo in edino darilo, ki ga moramo dati nekomu, ki nas je res prizadel, da bomo tudi mi potolaženi in srečni.

Ni žrtev, ni napadalcev, pravzaprav smo vsi le del dinamične mreže, ki jo imenujemo življenje.

Pozabili smo na svobodo

Se vam zdi, da je sploh kdo med nami resnično svoboden? Meni se zdi, da le redki. Svobodni so tisti, ki niso okovani v verige strahov, napačnih predstav, girl-677576napačnih ideologij, verige, ki jih povzročajo želje po materialnem blagostanju, po tem, da nas drugi sprejmejo.

Ne pozabite, rojeni smo bili, da bi bili svobodni in vsak ima pravico živeti svobodno takšen kot je, brez strahov ali krivde, ker ne dosegamo nekih t.i. standardov.

Pozabili smo na to, kako močni smo

Ker smo se okovali v te nevidne verige, smo pozabili, koliko moči imamo. Imamo moč, da povzročimo spremembe v naših življenjih, v naši realnosti.

Kot v transu ali polsnu sledimo nečemu, česar tudi sami ne razumemo, avtomatsko. Toda dovolj smo močni, da tega ne bi rabili početi.

Zgodovina nas uči

Res nas, a smo pozabili na vse njene lekcije. Edino, česar se najbrž vsi zavedamo, kar smo se naučili je, kako hitro pozabljamo vse, kar nas je naučila. Delamo vedno ene in iste napake, ujeti smo v vzorcih pohlepa in samouničenja.

Ne moremo osebno odgovarjati za napake, ki so nastale v zgodovini, za napake človeštva, toda lahko smo odgovorni za to, da ne delamo svojih starih napak in se ne izmikamo svoji odgovornosti.

Vse je ljubezen

landscape-1444023

Da, res je vse ljubezen, a smo na to pozabili. Ljubezen je najbrž najgloblja skrivnost na svetu. Ljubiti moramo, moramo biti ljubljeni. Vemo, nekje globoko v sebi res vemo, da je ljubezen vse, a smo na to enostavno pozabili.

Pozabili smo, da je čisto vse ultimativna energija in zavest, in da je ljubezen temeljni košček obstajanja, ki teče skozi vse in oblikuje vso energijo sveta in Univerzuma.

Pozabili smo, kako biti enostavni

Življenje in ljudje smo že sami po sebi komplicirani in zapleteni, toda v zadnjih letih, stoletjih, smo postali še bolj zapleteni. Pozabili smo na radosti enostavnega življenja, na tiste drobne malenkosti, ki niso zahtevne, a nas osrečujejo.

Življenje je v resnici lahko enostavno in enostavno je takrat, ko se znebimo nepomembnih stvari in idej, ki nam zakrivajo pogled na bistvo srečnega življenja.

Pozabili smo zaupati, verjeti in se spraševati

Izgubili smo svojo očaranost nad svetom. Pozabili smo, kako uživati v razkrivanju skrivnosti življenja.

Naša skeptičnost in cinizem, s katerima gledamo na svet, sta nas oropala zaupanja vase in v čarovnije Univerzuma. Pozabili smo, kako verjeti in to je morda največja tragedija od vsega. To je oslabilo naš duh in izstradalo našo dušo.

adorable-20374

Epilog

Ne moremo se spomniti vsega, vsaj ne takoj, toda vsak korak v pravo smer je dobrodošel, vsak spomin na starodavne resnice je nujen.

Morda že s tem, da se začnemo spraševati, raziskovati in navduševati nad malenkostmi naredimo veliko. Morda naredimo veliko s sanjami in s tem, da smo takšni, kot smo v resnici, brez krivde in obžalovanj, a da to dosežemo, moramo najprej spoznati sebe.

Naj vas vodi ljubezen, tudi to bo dovolj … za začetek!

Z ljubeznijo…

Destinna