POLETNI SOLSTICIJ – dan, ko je mogoče vse

Dan, ko s praprotnim semenom v čevlju lahko razumete živali, ko postane magija resnična in pravljična bitja plešejo okrog ognja. Poletni solsticij drugače imenujemo kres in ima  pomembno mesto v vseh starih verovanjih. To je čas, ko je dan najdaljši in noč najkrajša.

Ko sem brskala po svojih starih člankih, sem naletela na enega o poletnem solsticiju in glede na to, da bo ta prišel ravno danes, 21. junija, ob 20.02h, vpliv pa ima še dva dni, sem se odločila, da ga bom malce predelala in ga delila z vami.

Kresna noč je eden največjih praznikov, povezanih z ognjem

Po starem poganskem izročilu je kresna noč eden največjih »ognjenih praznikov«. Čeprav je kresna noč v osnovi poganski praznik, pa jo poznajo tudi v krščanstvu , kjer se imenuje praznik Sv. Janeza Krstnika.

Veliko najskrivnostnejših mest na svetu je povezanih s poletnim solsticijem. Stonehenge je orientiran prav po tem. Vhod gleda v smeri sončnega vzhoda na dan poletnega solsticija. Tudi Tempelj Sonca Teotihuacan v Mehiki ima podobno smer.


Kresno noč  v vsem indoevropskem prostoru štejemo za najbolj magično obdobje v vsem letu. Pravijo, da je takrat moč videti vile, škrate in druga pravljična bitja, praznik pa je nabit tudi z magijo in čarovništvom.

Že v starem Egiptu je bilo moč opaziti, da so najbolj častili prav sonce, ljudje pa so tudi v kasnejših časih verjeli, da življenje izhaja iz sonca, in da le-to vpliva na vse, kar se dogaja. Prav zaradi tega so želeli, da bi sonce ohranilo in celo povečalo svojo moč. V ta namen so ljudje zanetili ogenj.

Na kresno noč je imel ogenj še posebno magično moč, zato so prižigali kresove, skakali čez ali skozi ogenj, da bi se s tem očistili bolezni in zlih sil, plesali so okrog ognja in hodili po žerjavici.

Ljudje so menili, da imajo takrat tudi zelišča posebno moč. Prižigali so kadila z vonjem jasmina, lotosa in  vrtnic ter nabirali zdravilne in čarobne rastline. Nabirali so jih pred zoro, ko se je na njih še svetlikala jutranja rosa. Posebno mesto je imela praprot. Najučinkovitejša naj bi bila, če so jo ljudje nabirali goli, ponoči med enajsto in dvanajsto uro, in jo našli na križpotju. Praprot naj bi pripomogla, da bi postali nevidni, izganjala je zle uroke, če pa si praprotno seme dobil nevede v čevelj, si razumel živalsko govorico.

Čarobna bitja

Solsticij naj bi bil čas, ko se zberejo vile, vilinci, palčki, škratje in druga bitja, da bi preizkušali svoje moči in se zabavali. Čarobna bitja imajo že od nekdaj posebno mesto v ljudskem verovanju in nekateri še vedno menijo, da resnično obstajajo. (Tudi jaz. 😉 )
Palčki so drobni možiclji, o katerih smo lahko poslušali v pravljicah, vendar jih nimajo vsi samo za pravljična bitja. V Islandiji verjamejo vanje in se z njimi občasno tudi pogajajo v nekaterih občinah. Na strani nenavadno.com je zapisano, da tega ne obešajo na velik zvon, vendar o tem pričajo podatki, ki so vseeno dostopni. Tudi v Sloveniji se je zgodilo nekaj primerov, ko so ljudje trdili, da so videli palčke.
Vile (in piksiji) so v nekaterih pogledih še bolj fascinantna bitja. Govori se o njihovi brezmejni lepoti, pripravljenosti, da pomagajo ljudem in tudi njihovi nagajivosti. Moč naj bi jih bilo najti v cvetlicah, v oblakih, v gorah, jamah, gozdovih in na prikupnih travnikih. Zelo so radožive in ljubijo petje in ples, legenda pa pravi, da se tisti, ki jih vidi med plesom, spremeni v kamen.
Posebna vrsta vil naj bi bile Rusalke, ki so pravzaprav vodne nimfe. Njihov smeh naj bi bil usoden za moške.
Solsticij in čutnost

Solsticij je tudi čas strasti in romantike. Ljudje imajo večji spolni apetit, srca pa so polna ljubezni. Če je na noč solsticija polna luna, se ta imenuje medeni mesec. Tako se imenujejo tudi poročna potovanja mladoporočencev.
Kresni večer je bil v literaturi pogosto opevan. Celo veliki William Shakespeare ga je uporabil v svoji znameniti gledališki igri Sen kresne noči. Igri, v kateri se prepletajo življenja ljudi in pravljičnih bitij, ki se zapletejo v čustvene, ljubezenske in erotične spletke.

Noč solsticija je noč, ki moške in ženske kar požene ene k drugim. To je čas, ko sta ljubezen in strast uravnovešeni. Takrat vidimo vso lepoto življenja, intenzivnost strasti, poživljajoče zavedanje in nežnost ljubezni, to je čas ko je moč doživeti ekstazo.

Sprehodite se torej te dni po temnem gozdu z roko v roki. Morda boste v čevelj dobili praprotno seme in vsaj za eno noč razumeli živali. Verjetno vam bodo lahko marsikaj povedale. Poglejte moškemu ali ženski globoko v oči, najbrž boste začutili mravljince, v vajinih telesih pa bo vzplamenel kres. V vsakem primeru pa imejte oči široko odprte. Morda boste srečali palčke ali videli vile, kako plešejo okrog ognja, samo pazite, da se ne spremenite v kamen. Naberite nekaj zelišč in si zvarite ljubezenski napoj, predvsem pa verjemite v pravljice in čarovnijo vsaj nocoj. Začutili boste, da magija resnično obstaja.

Z ljubeznijo…

Destinna

 

»Vilinski simboli so ključi energij in naših skritih možnosti.«

 

Ste že slišali za vilinske simbole? Jaz sem zanje slišala že dolgo nazaj. Še prerisala sem si jih na poseben list. In nekako se vedno zgodi, da tisti list najdem takrat, ko vilinske simbole dejansko potrebujem, da mi pomagajo na poti k uspehu, mi pomagajo pri pridobivanju samozavesti, celo hujšanju itd.. Takrat, ko jih najbolj rabim, si jih namreč nekaj časa rišem na notranjo stran zapestji in podlahti.

Danes pa sem med brskanjem po starih člankih naletela na članek s pogovorom z Marjetko Jeršek, pisateljico, umetnico in poznavalko ter ustvarjalko vilinskih simbolov. Seveda sem se odločila, da ga bom delila z vami. 😊

Vilinski simboli nam pomagajo uporabljati več možganov

Marjetka Jeršek je vilinske simbole opisala kot ključe energij in naših skritih zmožnosti. Pomagajo pa tudi pri tem, da se delovanje naših možganov čim bolj približa 100% delovanju.

Vilinskih simbolov je veliko, več kot 200, vsak pa naj bi nam pomagal na drugem področju. Če nekaj potrebujemo, potem z namero narišemo simbol izbrane energije in se tako povežemo z njo. Odpremo se tistemu, kar bi želeli imeti ali doživeti. »To je najpreprostejši in hkrati najučinkovitejši način, da ljudje dosežemo, kar si želimo,« je povedala Marjetka. »Vilinski simboli ali ključi energij namreč delujejo na devetih ravneh bivanja, med drugim tudi na intuicijski ravni.«

Vilinski simboli niso »vilinski« zaradi vil

Pisateljica je povedala, da se vilinski simboli imenujejo tako, ker gre za belo, izključno pozitivno energijo, takšna pa naj bi bila tudi ta bitja. Vseeno pa avtorica vilinskih ključev verjame v vile.

»Vile obstajajo, vendar so bitja iz drugih dimenzij, povezana s starodavno modrostjo. Iz snovnega obstoja so prešla na drugo raven bivanja. Ker si ne moremo izmisliti ničesar, kar na neki ravni že ne bi obstajalo, je gotovo, da vile obstajajo. Verjamem, da nas obkrožajo najrazličnejša energijska bitja, od nas pa je odvisno, kako jih bomo videli, slišali ali začutili,« je pojasnila.

Povedala je, da ona vil samih po sebi sicer ne vidi, saj gre pri njej bolj za občutenje energij, ki bi ga lahko opisala kot zmes miline, dobrote, dobronamernosti, pozitivne energije, lahkotnosti in radosti. »Ko pa slikam ali rišem vile, so to ljubka pravljična bitjeca z velikimi krili in koničastimi ušesci,« je dodala.

Če verjamete v vile ali ne, vam predlagam, da si preberete več o vilinskih simbolih in si kakšnega poskušate tudi narisati. Meni so pomagali, verjamem, da bodo tudi vam.

Z ljubeznijo…

Destinna