Duhovni vodniki morajo biti bitja luči

Duhovni vodniki… Večkrat se srečamo s tem izrazom. Z njimi pa se v resnici največkrat srečamo na naših popotovanjih po notranjih svetovih skozi vodeno ali samostojno meditacijo, regresijo in podobno. Vodniki so lahko angeli, vile, naši (preminuli) dragi, živali… pravzaprav karkoli in kdorkoli. Najpomembnejše je, da sprejmemo njihovo vodstvo in se podamo na edinstveno potovanje po elementarnih svetovih in naših notranjih svetovih.

Ko sem se lani udeležila vodene regresije, skozi katero sem pokukala v svoja prejšnja življenja, sem tam spoznala svojo vodnico ali bolje rečeno eno od vodnic. Takrat sem zapisala: »Sama sem imela čudovito vodnico. Žensko svetlih dolgih las, ki so ji po hrbtu padali v valovih, oblečeno čisto v belo, z lepim in nežnim obrazom ter s prijetnim glasom. Najina interakcija je bila zelo fizična. Ves čas popotovanja me je držala za roko, me tolažila, objemala in pripravljala na to, kar me čaka. Tudi, da me ima rada, mi je povedala. V odgovor na vprašanje »ali je bitje svetlobe«, saj sem na začetku čutila neko napetost, pa čeprav se mi je zdelo, da ne zaradi nje, pa me je objela in napolnila z ljubeznijo. Brez obotavljanja mi je podajala odgovore in mi razjasnila marsikaj.«

Na tej isti regresiji sem od Andreje, ki jo je vodila, izvedela, da morajo biti vodniki vedno dobri in resnično jim moramo zaupati. Neizpodbitno morajo biti bitja svetlobe in to moramo tudi čutiti. Če nismo prepričani, pa jih moramo vprašati, če so bitja svetlobe. To vprašanje jim zastavimo do trikrat, saj trikrat ne morejo lagati. Če niso bitja svetlobe, bodo najkasneje po tretjem odgovoru odšli.

Zakaj je tako pomembno, da so naši vodniki bitja svetlobe? Prav zaradi tega, da nas tudi napolnijo s svetlobo, saj nam tema, ki jo prinašajo temna elementarna bitja, lahko naredi težave v naši psihi, temo pa pripelje tudi v naše življenje. Govorim o slabih, negativnih energijah, ki lahko peljejo v slabo voljo, depresijo, jezo, nervozo…vse to pa lahko naše življenje krepko poslabša.

»Spoznajte« moje vodnike

Sama vse bolj verjamem, da imamo več duhovnih vodnikov, in da so ti lahko zelo različni. Morda nas vodijo skozi vse življenje, pa četudi kot drobni šepet, ki ga komajda slišimo. Močnejši pa postanejo, če se z njimi povežemo in jih sprejmemo.

O vodnikih sem začela več razmišljati v zadnjem času, ne takrat po regresiji. To pa zato, ker sem vedno bolj začela opažati, da takrat, ko se povežem z elementarnimi bitji, da lahko za vas pripravim postavitve, k meni vedno pridejo enaka bitja, ko kličem njihova »imena«. Boginje, bogovi, angeli, vile, bitja narave, zmaji… Ko sem to opazila, pa sem začela razumeti, da so najbrž to tudi moji vodniki.

Ko kličem boginje, pride k meni dol po stopnicah ovita v svetlečo svetlobo boginja s kodrastimi rjavo-rdečimi lasmi, navadno popolnoma gola, s predirnimi očmi, za katere se mi največkrat zdi, da se svetijo na modro ali zeleno. Ko kličem angele, se k meni spusti mogočen angel v moški podobi, z izklesanim telesom in s snežno belimi, močnimi in ogromnimi krili, med katere me vedno objame. Ko kličem vile, se mi največkrat tik ob ušesu pojavi drobna piksi, s prijetnim smehom in drobnimi krili, ki se gibljejo skoraj tako hitro, kot kolibrijeva, včasih pa pride tudi veličastna vila z nekoliko svetlejšimi, dolgimi, le rahlo valovitimi lasmi in velikimi metuljastimi krili. Morska deklica, ki se pojavi ob meni, je razigrana in vesela. Slišim njen smeh in glas vode, ko skače v njej. Med bitji narave, pa se mi največkrat pojavi bitje Fernia, ki pomeni jasnost. Njen obrz je deloma prekrit in ovit v zelene liste bršljana ali paraproti, telo, roke in obraz pa imajo zelene predele.

Govorim o bitju, ki je prisotno tudi v oraklju Drgonfae, hkrati pa je to edina vodnica, za katero vem, katera je. Ostale vodnike čutim energetsko, vendar (še) ne poznam njihovih imen in moči. Najbrž me čaka nekaj seans, skozi katere se bom z njimi povezala in jih še bolje spoznala, samo čas in energijo si moram vzeti za to.

Pa vi, ste že spoznali svojega vodnika oz. vodnike? Vabim vas, da se povežete z njimi in vesela bom vsake vaše zgodbe, v katerih mi jih boste predstavili, če boste želeli. V vsakem primeru pa jim prisluhnite in zaupajte. Gotovo vas bodo popeljali po pravi poti.

Z ljubeznijo… <3

Destinna

Srečno, Nessi!

Kdo še ni slišal za Nessi, znamenito pošast iz Loch Nessa? Sama sem si minuli mesec imela možnost ogledati čudovito jezero Ness na lastne oči. Sicer sem Nessi iskala, vendar je žal nisem našla. A nič zato, začutila sem tamkajšnjo energijo, ki me je resnično prevzela, in to mi je bilo dovolj.

Ko smo obiskali Razstavni center o Loch Nessu smo izvedeli ogromno. Tisti, ki so stoletja nazaj prvi govorili o pošasti iz Loch Nessa, so govorili o veliki ribi, kasneje se je Nessi spremenila v pošast, ki še najbolj spominja na dinozavra in še marsikaj. Danes pa so bolj ali manj prepričani, da je ni (več).

Jezero Ness preseneti s svojo globino

Loch Ness so v preteklosti temeljito raziskovali in ugotovitve znanstvenikov so potrdile, da v njem ni toliko življenja, da bi »pošast« podobna dinozavru lahko preživela – torej ni dovolj hrane zanjo. Mnogi znanstveniki so tudi popolnoma ovrgli mnenje, da naj bi kakršnakoli pošast sploh bila v jezeru Ness.

Kaj je resnica? Najbrž za vsakega tisto, kar je videl in začutil sam. Neizpodbitno dejstvo je zgolj to, da je jezero Ness največje jezero na Škotskem. V njem je toliko vode, kot v vseh rekah, jezerih in potokih na Škotskem skupaj. Toliko, da bi lahko popolnoma pokrila celotno obstoječe človeštvo. Fascinantno, kajne?

Kaj menim jaz? Jaz menim, da Nessi v neki obliki najbrž obstaja. V kakšni, ne vem, niti me to ne moti. Jezero Ness je tako globoko, da je težko ugotoviti kaj je in kaj ni spodaj. Pa mnenje, da Nessi ne obstaja, ker ne bi imela dovolj hrane za preživetje? Ni nujno! Če sta nas narava in evolucija česa naučili, sta nas naučili, da so vsa bitja na planetu prilagodljiva. In, če Nessi ne bi imela dovolj hrane, bi se temu pač prilagodila. Je torej to dokaz, da ne obstaja? Zame ne.

Kaj meniš ti? Povej mi, z veseljem bi izvedela. 😊 Vsak posameznik ima namreč pravico in dolžnost razmišljati s svojo glavo.

Spokojnost jezera očara

Toda ni pošast Nessi tista, ki me je najbolj navdušila tam, v okolici jezera. Konec koncev je nisem uspela niti videti…razen v obliki spominkov. 😉 Jezero je tisto, ki me je prevzelo.

Z družbo smo se skupaj povzpeli na ruševine nekoč veličastnega gradu Urquhart, kjer so bojda prvič opazili Nessi. Zgodovina gradu je fascinantna in zelo žalostna. Če vas bo zanimala, si jo le preberite na spletni strani. Za »obzidjem« gradu, pa smo se lahko spustili tudi k jezeru Ness.

Kako sem se počutila tam? Čudovito! Energija, ki je jezero obdajala, je bila spokojna in nežna, tako prijetna, kot nikakor nisem pričakovala. Če ne bi bilo skupine turistov, ki so postopali tam okrog, bi ob jezeru lahko sedela še ure in ure in se polnila s to energijo. Tudi sama sem se počutila bolj mirno tam. Čutila sem harmonijo, nekakšno jasnost. Kasneje sem poskusila še nekaj 100 metrov v drugo stran, k pomolu, kjer ladjice, ki pobirajo turiste, ki želijo zapluti po jezeru, pristajajo. Tam je postala energija nekoliko bolj nemirna, a še vedno pozitivna.

Zakaj me je jezero torej na tistem kotičku ob gradu navdalo s temi občutki? Težko pojasnim. Začutila sem, da morda zaradi tega, ker veličastni grad že dolgo sam samcat in končno v miru stoji ob njegovi strugi. Prepričana pa sem v nekaj… Če Nessi res obstaja, ne more biti grozna in zlobna, saj sicer jezero ne bi moglo sijati s takšno spokojnostjo.

Srečno torej, »naša velika prijazna pošast« in ostani še vedno »nevidna«, da ne bi postala na koncu narobe razumljena in odstranjena.

Z ljubeznijo…

Destinna

100 zelenih mož v Rosslyn chapel

Rosslyn chapel… cerkev, ki se nahaja v bližini Eindburgha. Nič posebnega, boste rekli. Cerkve se pojavljajo povsod po svetu. Zakaj bi bila prav ta nekaj posebnega?

Zaradi stotine in tisoče izrezljanih podob, ki predstavljajo živalstvo in rastlinstvo vsega sveta, angele, svetopisemske podobe… in tudi velike skrivnosti. Pa zaradi zgodbe, ki jo obkroža. Pa zaradi energije, ki jo je tam čutiti… V glavnem, Rosslyn chapel je ena bolj zanimivih cerkva, ki sem jih srečala.

Zeleni mož

Če vas zanima magija, okultno, stara božanstva… potem ste najbrž že slišali za zelenega moža. Gre za obraz, ki je obdan z listjem in drugo vegetacijo, včasih pa mu veje, stebla in listi rastejo tudi iz ust in drugih odprtin.

Po wiccanskih prepričanjih je zeleni mož zeleni bog narave, ki tava po gozdovih. Povezan je s ponovnim rojstvom, plodnostjo, naravo samo in je protiutež Boginji. Pogosto ga povezujemo tudi z vilami. Kot takšen, je zagotovo tesno povezan s poganskimi verovanji. Kaj torej njegova podoba počne v Rosslyn chapel in to ne samo ena? Pravijo namreč, da se po vsej cerkvi nahaja kar sto zelenih mož. Jaz sem jih našla kar nekaj.

Pojasnil je mnogo. Goreči kristjani bi zagovarjali, da zeleni mož v cerkvi predstavlja Adama. Obstaja namreč zgodba…

Adam in Eva sta bila v raju, pojedla sta prepovedani sadež in bila izgnana. Ta zgodba je znana, zato je ne bom ponovno pisala. Je pa z njenim nadaljevanjem povezan zeleni mož, zato sem jo morala na kratko povzeti. 😊
No, Adam in Eva sta imela sina Setha in Adam si ni mogel oprostiti dejanja, ki sta ga storila z Evo. Dejanja, ki je morda uničilo rajski vrt. Tako je poslal svojega sina, da ga ponovno obišče in vidi, če tam sploh še kaj stoji. Seth je opazil, da je rajski vrt še vedno tam, in da je še vedno čudovit, kot nekoč. Opazil pa je tudi semena, ki so ostala od prepovedanega sadeža, ki sta ga Adam in Eva pustila za seboj. Vzel ju je in ju odnesel očetu skupaj z novico, da je z rajskim vrtom vse v redu. Adam je pomirjen umrl, Seth pa mu je po smrti pod jezik položil ti dve semeni. Tako so mu iz ust pognali sveži poganjki in zraslo je čudovito novo drevo.
Zeleni mož naj bi bil tako Adam, vse skupaj pa naj bi govorilo o tem, da so v človeku dobre in slabe strani, in da je od njega odvisno, kakšen bo postal. Pa tudi o tem, kako usmiljen je Bog.

Toda to je le eno od pojasnil. Sama sem na primer pomislila, da so mogoče tisti, ki so postavljali cerkev oz. jo »opremljali« kasneje, verjeli v druge stvari in ne v krščanska prepričanja. Ker pa je bilo drugačno verovanje v preteklosti nevarno, so ga skrili v cerkev. Kaj pa vi verjamete?

Seveda je v sami cerkvi še na stotine zanimivih in skrivnostnih podob, ki jih lahko razumemo na različne načine, a če bi se hotela ustaviti pri vsaki… recimo samo, da bi bil post veliko predolg. 😉

Magdalenina linija

Rosslyn chapel pa je zanimiva tudi zato, ker je pomembna za zgodbo Magdalenina linija, omenjali so jo tudi v znamenitima knjigi in filmu DaVincijeva šifra. Prav tam naj bi se namreč skrivali ključni dokumenti, ki dokazujejo, da je zgodba o Jezusu precej drugačna, kot je prepričanje večine.

Skupina ljudi po vsem svetu namreč verjame, da je Jezus bil poročen z Marijo Magdaleno. Marija Magdalena naj bi bila tudi najbližji apostol Jezusu, pravzaprav tisti, ki je nanj naslonjen na znameniti sliki Zadnja večerja. Jezus in Marija Magdalena pa naj bi imela tudi otroka in potomci njune linije naj bi bili tako zelo iskani sveti gral. In prav Rosslyn chapel in vas Rosllyn sta tisti, ki sta središče te zgodbe.

Karkoli je že res in karkoli že verjamete, dejstvo je, da je Rossly chapel res nekaj posebnega. Njene izrezljane podobe skrivajo zgodbe in tudi sama je središče ene od zgodb. Vse to jo dela še bolj lepo, drugačno in skrivnostno. Ko jo obiščeš, pa si enostavno moraš vzeti čas, da si jo ogledaš in da se prepustiš svoji interpretaciji vsega tistega, kar vidiš.

Z ljubeznijo…

Destinna   

Popotovanje po prejšnjih življenjih

Morda verjamete v reinkarnacijo in prejšnja življenja, morda ne. O tem sem vam že pisala in, kot rečeno, vsak ima pravico, da verjame tako kot čuti in misli. Toda za mano je ravno intenzivna in edinstvena izkušnja skupinske regresije, ki mi je še približala verovanje v reinkarnacijo.

Če verjamemo v karmo in v reinkarnacijo, se zavedamo, da imajo naše današnje življenje, odločitve in to, kar se dogaja, zelo veliko opraviti s preteklimi življenji in vsem tem, kar bi se skoznje morali že naučiti, pa se še nismo. Regresija odkriva prav te vzorce in nam skuša prikazati razloge, zakaj je tako, kot je. Ob enem pa nam želi odpreti tudi pot, kaj spremeniti, da bo bolje.

Kaj je regresija?

Regresija je tehnika, kjer se s pomočjo hipnoze (ali meditacije) vrnemo v prejšnja življenja. Pravijo, da je regresija lahko zelo učinkovito terapevtsko orodje pri reševanju težav. Lahko je zelo živahna in realistična izkušnja, ki vključuje naše različne čute, lahko pa je tudi bolj subtilna, sestavljena iz razmeroma nejasnih slik in občutkov.

Skozi regresijo naj bi se vrnili v tista življenja in tiste izkušnje, ki imajo vpliv na naše današnje življenje, njegov tok, naša čustva in naše odločitve.

Moja izkušnja

Pretekla življenja so me vedno zanimala, a nikoli prej nisem imela priložnosti, da bi preizkusila pravo regresijo. Svoja pretekla življenja sem sicer raziskovala drugače, o čemer sem vam že pisala, a tokrat sem šla na popotovanje po sebi, po svoji večživljenjski preteklosti, na prav poseben način.

Regresijo je vodila Andreja Shrestha in šlo je za nehipnotično, skupinsko regresijo. A zato moja doživetja in občutki niso bili nič manj intenzivni.

Če na kratko povzamem, nas je terapevtka vodila v različne slike – otroštvo, obed, delovni dan, interakcija z osebo, ki je bila z nami že v prejšnjih življenjih in je tudi danes, interakcija z osebo nasprotnega spola, intenzivno čustvo, smrt in rojstvo v današnje življenje. Že na začetku pa smo od vodnika ali vodnice izvedeli, koliko življenj smo živeli in kdaj smo se prvič rodili. To vam lahko izdam. 😉 Sama naj bi živela že točno 200 življenj, prvič pa sem bila rojena 1.230 pr.n.št..

Na popotovanje so nas popeljali že omenjeni vodniki. Sama sem imela čudovito vodnico. Žensko svetlih dolgih las, ki so ji po hrbtu padali v valovih, oblečeno čisto v belo, z lepim in nežnim obrazom ter prijetnim glasom. Najina interakcija je bila zelo fizična. Ves čas popotovanja me je držala za roko, me tolažila, objemala in pripravljala na to, kar me čaka. Tudi, da me ima rada, mi je povedala. V odgovor na vprašanje »ali je bitje svetlobe«, saj sem na začetku čutila neko napetost, pa čeprav se mi je zdelo, da ne zaradi nje, pa me je objela in napolnila z ljubeznijo. Brez obotavljanja mi je podajala odgovore in mi razjasnila marsikaj.

Mimogrede, terapevtka nas je opomnila, da morajo biti naši vodniki venomer dobri, pa naj gre za meditacijo, regresijo ali kaj drugega. Če čutimo tesnobo in slabe občutke, ko se srečamo z vodnikom, ga moramo trikrat vprašati »si bitje luči, ljubezni…«. Če ni, bo kar izginilo, saj ti trikrat ne more in ne sme lagati. In, če izgine, potem pač poiščemo drugega vodnika, če ne izgine, pa je resnično »bitje luči«.

Kaj vse sem doživela in začutila, vam ne bom pisala. Če želite vedeti več, mi pošljite mail na destinna@destinna.si in se lahko pogovorimo. Vam bom pa zaupala, da je bila izkušnja edinstvena, intenzivna in čudovita. Dobila sem mnoge odgovore in začela bolje razumeti nekatere stvari, ki so se mi in se mi še naprej dogajajo. Najbolj pa me je pobožalo po duši to, da sem začutila, kako zelo me imajo radi tisti ljudje, ki so ob meni. Njihova ljubezen je neskončna in neverjetna.

Polagam vam na srce… Če boste kdaj imeli možnost sami preizkusiti regresijo, se ne obotavljajte. Vendar se izkustvu predajte brez pričakovanj in razumnih razlag. Tako bodo vaša prejšnja življenja lažje prišla do vas in vam podala odgovore, ki jih potrebujete. Sama verjamem, da se bom še kdaj prepustila tej izkušnji.

Z ljubeznijo…

Destinna  

Ste čarovnica/čarovnik?

 

Ali verjamete v čarovnice (in čarovnike)? Ste se kdaj vprašali, kdo to so? In, če že verjamete vanje, kako si jih predstavljate?

V pravljicah in legendah so čarovnice pogosto predstavljene kot grde, stare ženske, s »slamnatimi« lasmi in dolgimi nosovi z bradavicami na koncu. Tudi, če so jih legende slikale kot lepe, so jih še vedno slikale kot zlobne, njihova lepota pa je bila varljiva oz. le krinka ali posledica nekega uroka. Šele stoletja kasneje, v zadnjih desetletjih, so čarovnice pogosto začeli slikati drugače in sprejeli dejstvo, da biti čarovnica vedno ne pomeni biti zla.

Danes je drugače

Danes smo pravzaprav prišli tako daleč, da me mnogi med vami ne boste pogledali čudno, in kot da se mi je zmešalo, če vam bom rekla, da sama čutim, da sem čarovnica oz. nase celo gledam tako do neke mere. Mnogo je razlogov, da tako menim. Moje sposobnosti, moje korenine… morda vam kdaj drugič povem več o tem, če boste želeli. Za enkrat, pa bi se rada lotila druge teme.

Da danes gledamo na čarovnice (in čarovnike) drugače, je dobra stvar. K temu so pripomogle knjige, serije, filmi… v to sem prepričana. Pa tudi to, da je družba v resnici postala nekoliko bolj odprta. Toda na tej točki smo prišli do drugega problema, pravzaprav kar dveh…

Ni vsaka smola črni urok

Obstaja preveč ljudi, ki drugim prodajajo laži, da so pod temnimi uroki in jih samo oni lahko odpravijo, navadno seveda v zameno za veliko denarja. Pa ne razumite me narobe, morda … pravzaprav gotovo… takšni ljudje res obstajajo in morda … pravzaprav gotovo… so nekateri ljudje res pod temnimi uroki, toda vsaka smola še ne pomeni tega.

Pogosto v resnici gre za izkoriščanje in tega ne maram. Sama namreč verjamem, da bi tisti ljudje, ki imajo/imamo takšne sposobnosti, morali biti v srcu dobri in ljudem pomagati po svojih najboljših močeh in brez nesramnega služenja na njihov račun. Seveda ni potrebno delati zastonj in zagotovo ne smejo/smemo delati v svojo škodo, a zagotovo tudi ne smejo/smemo delati v škodo prizadetih ljudi.

Nis(m)o vsi čarovnice!

Drugi problem je mnogo manjši in morda niti ni problem, ampak zgolj pomislek. Ko sem brskala po spletu, sem naletela na mnogo prispevkov o tem, kaj kaže na to, da smo/ste čarovnice (čarovniki) in pri nekaterih se mi je zdelo, da bolj prepričujejo sebe, da to so, kot da bi ljudem želeli odpreti oči. Morda se počutijo drugačne in iščejo »opravičilo« za to. Toda to pravzaprav ni potrebno. Ljudje smo namreč različni in to, da smo drugačni, je dobro. Ponosni moramo biti na to, ne pa za to iskati izgovorov.

 

Seveda obstajajo določeni pokazatelji, da je nekdo čarovnica ali da ima »magične« moči, če vam je tako ljubše. A sama verjamem, da morajo biti ti pokazatelji mnogo oprijemljivejši, kot to, da imate npr. radi naravo ali pa se prehranjujete kot vegetarijanci ali vegani, da vas zanima okultno. Morda mi je bil še najbližje prispevek imenovan 9 pokazateljev, da ste rojena čarovnica. Video prispevek govori namreč o bolj oprijemljivejših pokazateljih.

Eden o teh pokazateljev, ki je zame izredno močan, je, da imate zdravilske zmožnosti, kar pomeni, da znate intuitivno ustvariti »naravna zdravila« proti nekim boleznim ali bolečinam, morda pa znate zdraviti že zgolj z dotikom. Druga plat te zmožnosti je, da imate razdiralne sposobnosti. Da torej, če zaželite nekomu nekaj slabega, to tudi doživi. Če je temu tako, potem vas pozivam, da ste pozorni na svoje misli in ne povzročate trpljenja ljudem brez potrebe, tudi če so vas prizadeli.

Drug močni pokazatelj čarovniških sposobnosti je, da imate nepojasnjena videnja in slutnje. Da so vaše sanje žive in se pogosto uresničijo. Da vidite in začutite tisto, kar ne vidi in začuti vsak, in da znate celo tako ali drugače napovedati prihodnost.

Veliko možnosti, da ste čarovnica, je tudi, če ste izjemno empatični. Če močno čutite čustva in bolečino drugih, pa tudi če izrazito zaznavate energije prostorov in ljudi. Na drugi strani imate najbrž takšne sposobnosti tudi, če hitro opazite simbole, zaznate vzorce in oboje tudi dobro razumete. Pa tudi, če imate močno zanimanje za prejšnja življenja ali celo čutite kakšne povezave z njimi. Še posebej, če zaznavate določene duše in prostore iz prejšnjih življenj ali pa imate na telesu kakšna zanimiva znamenja, ki morda z vami prehajajo iz življenja v življenje.

Ostali pokazatelji so nekoliko manj oprijemljivi, vendar vseeno lahko kažejo na to, da ste v resnici čarovnica (čarovnik). Ste morda že kot otrok nabirali kristale in kamne, se na svoj način povezovali z Zemljo? Mnoge čarovnice namreč zelo rade uporabljajo kristale za zdravljenje in razlago. Tudi to, da izredno privlačite živali in jih imate zelo radi lahko kaže na tovrstne sposobnosti. Živali so namreč zelo povezane s čarovnicami. Saj veste, da so tudi v legendah čarovnice pogosto povezovali z mačkami, vrani in krokarji, tudi kačami in netopirji. Verjetno vas bo izredno privlačila tudi Luna in noč sama. Prav Luna je namreč element, ki je izredno povezan s čarovništvom. Morda zaradi svoje ženske narave ali ciklusov, ki so izjemno pomembni tudi pri magiji. Veliko možnosti pa je, da vas, če ste čarovnice, zares privlačijo vremenski fenomeni, še posebej nevihte, grom, strela, veter…

Ste ali niste?

To v resnici ni pomembno za nikogar, razen za vas. V vsakem primeru pa vam želim, da se sprejmete točno takšni, kot ste.

Magija je čudovita, a je tudi nevarna, zato se z njo ni dobro igrati, kar pa ne pomeni, da je ni dobro raziskovati. Morda izveste kaj novega celo o sebi. V vsakem primeru, pa vam želim, da bi bili srečne in magije, če jo imate, ne bi izrabljali za slabe stvari.

Z ljubeznijo… ♥ 

Destinna