Lepi pozdravi s Škotske

Prinašam vam lepe pozdrave s Škotske. Čudovita dežela! Prelepa narava, prijazni ljudje in tooooliko tega za videti. Toda kljub temu, da me je prepričala, o tem ni dvoma, se tam nisem počutila, kot da sem se vrnila domov, kot sem se denimo v Angliji.

In kaj mi je prinesla Škotska? Poleg lepih spominov kljub vsemu nekaj pomislekov in razmislekov.

Spokojni Loch Ness.

Iskala sem Nessi, ki je žal nisem našla, pa vendar je bil Loch Ness res nekaj posebnega. Več o tem vam bom napisala v enem od naslednjih postov. Obiskala sem skrivnostno Rosslyn chapel, ki me je pravzaprav prevzela s svojimi  zgodbami. Tudi o tem vam bom pisala. In nenazadnje, kljub temu, da nisem srečala nobenih elementarnih bitij v nobeni obliki, če ne štejemo vilinske zastave v gradu Dunvegan, pa sem začutila prisotnost duhov. Najbrž vam napišem tudi kaj o tem.

Za začetek pa zgolj nekaj fantastičnih fotografij pravljične škotske pokrajine in znamenitosti.

Z ljubeznijo…

Destinna     

Neist point – naravni rezervat na otoku Skye.
Grad eleinan Donan.
St. Abb’s naravni rezervat na jugu Škotske.

 

 

Popotovanje po prejšnjih življenjih

Morda verjamete v reinkarnacijo in prejšnja življenja, morda ne. O tem sem vam že pisala in, kot rečeno, vsak ima pravico, da verjame tako kot čuti in misli. Toda za mano je ravno intenzivna in edinstvena izkušnja skupinske regresije, ki mi je še približala verovanje v reinkarnacijo.

Če verjamemo v karmo in v reinkarnacijo, se zavedamo, da imajo naše današnje življenje, odločitve in to, kar se dogaja, zelo veliko opraviti s preteklimi življenji in vsem tem, kar bi se skoznje morali že naučiti, pa se še nismo. Regresija odkriva prav te vzorce in nam skuša prikazati razloge, zakaj je tako, kot je. Ob enem pa nam želi odpreti tudi pot, kaj spremeniti, da bo bolje.

Kaj je regresija?

Regresija je tehnika, kjer se s pomočjo hipnoze (ali meditacije) vrnemo v prejšnja življenja. Pravijo, da je regresija lahko zelo učinkovito terapevtsko orodje pri reševanju težav. Lahko je zelo živahna in realistična izkušnja, ki vključuje naše različne čute, lahko pa je tudi bolj subtilna, sestavljena iz razmeroma nejasnih slik in občutkov.

Skozi regresijo naj bi se vrnili v tista življenja in tiste izkušnje, ki imajo vpliv na naše današnje življenje, njegov tok, naša čustva in naše odločitve.

Moja izkušnja

Pretekla življenja so me vedno zanimala, a nikoli prej nisem imela priložnosti, da bi preizkusila pravo regresijo. Svoja pretekla življenja sem sicer raziskovala drugače, o čemer sem vam že pisala, a tokrat sem šla na popotovanje po sebi, po svoji večživljenjski preteklosti, na prav poseben način.

Regresijo je vodila Andreja Shrestha in šlo je za nehipnotično, skupinsko regresijo. A zato moja doživetja in občutki niso bili nič manj intenzivni.

Če na kratko povzamem, nas je terapevtka vodila v različne slike – otroštvo, obed, delovni dan, interakcija z osebo, ki je bila z nami že v prejšnjih življenjih in je tudi danes, interakcija z osebo nasprotnega spola, intenzivno čustvo, smrt in rojstvo v današnje življenje. Že na začetku pa smo od vodnika ali vodnice izvedeli, koliko življenj smo živeli in kdaj smo se prvič rodili. To vam lahko izdam. 😉 Sama naj bi živela že točno 200 življenj, prvič pa sem bila rojena 1.230 pr.n.št..

Na popotovanje so nas popeljali že omenjeni vodniki. Sama sem imela čudovito vodnico. Žensko svetlih dolgih las, ki so ji po hrbtu padali v valovih, oblečeno čisto v belo, z lepim in nežnim obrazom ter prijetnim glasom. Najina interakcija je bila zelo fizična. Ves čas popotovanja me je držala za roko, me tolažila, objemala in pripravljala na to, kar me čaka. Tudi, da me ima rada, mi je povedala. V odgovor na vprašanje »ali je bitje svetlobe«, saj sem na začetku čutila neko napetost, pa čeprav se mi je zdelo, da ne zaradi nje, pa me je objela in napolnila z ljubeznijo. Brez obotavljanja mi je podajala odgovore in mi razjasnila marsikaj.

Mimogrede, terapevtka nas je opomnila, da morajo biti naši vodniki venomer dobri, pa naj gre za meditacijo, regresijo ali kaj drugega. Če čutimo tesnobo in slabe občutke, ko se srečamo z vodnikom, ga moramo trikrat vprašati »si bitje luči, ljubezni…«. Če ni, bo kar izginilo, saj ti trikrat ne more in ne sme lagati. In, če izgine, potem pač poiščemo drugega vodnika, če ne izgine, pa je resnično »bitje luči«.

Kaj vse sem doživela in začutila, vam ne bom pisala. Če želite vedeti več, mi pošljite mail na destinna@destinna.si in se lahko pogovorimo. Vam bom pa zaupala, da je bila izkušnja edinstvena, intenzivna in čudovita. Dobila sem mnoge odgovore in začela bolje razumeti nekatere stvari, ki so se mi in se mi še naprej dogajajo. Najbolj pa me je pobožalo po duši to, da sem začutila, kako zelo me imajo radi tisti ljudje, ki so ob meni. Njihova ljubezen je neskončna in neverjetna.

Polagam vam na srce… Če boste kdaj imeli možnost sami preizkusiti regresijo, se ne obotavljajte. Vendar se izkustvu predajte brez pričakovanj in razumnih razlag. Tako bodo vaša prejšnja življenja lažje prišla do vas in vam podala odgovore, ki jih potrebujete. Sama verjamem, da se bom še kdaj prepustila tej izkušnji.

Z ljubeznijo…

Destinna  

Z meditacijo do boljšega počutja

Meditacija… Ste že kdaj meditirali? Kakšne meditacije imate najraje? Se vam zdi, da vas resnično pomiri in vam izboljša življenje?

Sama sem vedno spoštovala ljudi, ki so redno meditirali, vendar sem ob enem menila tudi, da meditacija ni zame. Enostavno nemogoče se mi je zdelo, da bi se lahko osredotočila samo na eno točko in ne razmišljala o ničemer. Kako le, ko pa so moje misli vedno polne nešteto misli, vprašanj, dvomov, dogodkov…? In vsi so mi govorili to, da je meditacija NE RAZMIŠLJANJE O NIČEMER. Sicer sem se kdaj pa kdaj udeležila kakšnih vodenih meditacij, a le redko, sama pa se meditacije nisem niti lotevala, razen ko sem se povezovala z elementarnimi bitji, da sem lahko vam odgovarjala na vprašanja in vam predajala njihova vodstva.
Potem pa se mi je odprl svet. Prijateljica mi je rekla, da meditacija sploh ni nujno ne razmišljanje o ničemer, temveč je lahko tudi osredotočenost in vizualiziranje zgodbe, ki ti jo nekdo pripoveduje.

Glede na to, da sem v določenih pogledih zelo vizualna oseba, saj se mi pogosto v glavi tvorijo slike in zgodbe, tako med zvočno terapijo, poslušanjem gongov kot tudi med masažo ali čem podobnim, sem ugotovila, da sem na takšen način v bistvu že večkrat meditirala. Če to seveda lahko sploh imenujemo meditacija. 🙂

Potem pa mi je ta ista prijateljica dala še vodeno meditacijo, ki krepi zaupanje v to, da bo vse dobro. Da boš uspešen, srečen in zadovoljen. Sedaj jo izvajam že teden dni in moram reči, da se počutim bolje. Če kdaj misli uidejo iz zgodbe, nič hudega, jih pač vrneš nazaj vanjo, sam da jo izvajaš vsak dan – pridno in vztrajno. 🙂 Uspešno polurno (ali celo daljšo) meditacijo lahko namreč dosežeš šele z večkratnim treningom.

Pozitivni učinki meditacije

Meditacija ni uporabna samo zato, ker vam pomaga do odgovorov ali vas poveže z elementarnimi bitji, ko npr. uporabljate karte. Ima še številne druge pozitivne učinke.

Vsekakor zmanjšuje učinke vsakdanjega stresa in pomaga urediti ter umiriti misli. Ob enem pa tudi izostri čute in zviša zmožnost koncentracije. Posledično vsekakor vpliva na pozitivno počutje. Če je vodena in nečemu namenjena, pa pomaga, da se izboljša to področje vašega življenja. Če preberemo samo nekaj prispevkov o meditaciji, pa lahko izvemo, da ima še mnoge druge pozitivne učinke.

Izboljša kakovost dihanja, znižuje krvni tlak, pozitivno vpliva na krvni obtok ter izboljša in okrepi imunski sistem. To pa so le fizični pozitivni učinki. Še več jih ima na samo psihološko stanje.

Že s tem, ko smo bolj pomirjeni in sproščeni, lažje in boljše živimo. Sicer pa tudi zmanjšuje možnost raznih strahov, osredotoča nas na sedanjost, pomaga nam do boljših dosežkov, zvišuje našo samozavest, nas dela čustveno stabilnejše, krepi spomin in izboljšuje našo intuicijo.

Kako in kje meditirati?

Kako boste meditirali, je najbolje, da se odločite sami. Vsakemu namreč odgovarja drugačen način meditacije. Nekateri raje meditirajo v tišini, spet drugi ob glasbi. Nekateri imajo raje vodene meditacije, drugi ne.

Podobno je tudi s krajem in pozo meditiranja. Lahko se odločite, da boste meditirali sede, sede na pol po turško, v lotus poziciji, lahko pa tudi leže. Glavno je samo, da ne križate nog in rok, s tem namreč prepustite energijam in Univerzumu, da se prosto pretakajo po vašem telesu. Lahko meditirate v katerem koli domačem prostoru ali pa nekje v naravi.

Najbolje, da poskusite več različnih načinov in se odločite za najboljšega ali pa pač kombinirate kar vse.

Za karkoli se boste odločili, vam polagam na srce, da vsaj poskusite meditirati in vidite, koliko vam bo to pomagalo do enostavnješega in lepšega življenja. Vesela pa bom tudi, če boste z mano delili, kako najraje meditirate vi in kako – če sploh, je VAM meditacija spremenila življenje.

Z ljubeznijo… ♥ 

Destinna

 

Tudi prostori imajo svojo energijo

Kako občutljivi ste na energije? Začutite energijo prostora, ko vstopite vanj ali pa morda energijo človeka, ko stopite v stik z njim?
Sama moram priznati, da sem izredno občutljiva na energije tako prostorov kot ljudi. In to tako zelo, da prav začutim, če se je nekje dogodilo nekaj slabega.

Ko ti energija ne da spati

V preteklosti sem že večkrat spala v različnih prostorih. Morda je bolje rečeno, da sem poskušala spati, saj v prostorih s slabo energijo dejansko ne morem.

Spominjam se noči, ko sem prvič (in tudi zadnjič) spala v spalnici partnerjevih preminulih sorodnikov. Vse me je obremenjevalo. V prostoru se mi je zdelo neverjetno hladno, prešita odeja, s katero sem bila pokrita, pa je bila tako zelo težka. V prostoru sem se počutila zelo slabo in zato sem partnerja vprašala, če se je tam zgodilo kaj slabega. Ta je vztrajno zatrjeval, da ne, dokler nisem na koncu od njega izvedela, da je ravno v tej sobi, še več, v tej postelji, preminul njegov praded. Vse mi je bilo jasno!

Tudi, ko sem nekaj mesecev nazaj šla ven, sem se znašla v nekem klubu, ki mi je sicer imel privlačen ambient, a energija v njem me je tako zelo odbijala, da sem se počutila resnično neprijetno. Začutila sem, da se bo zgodilo nekaj slabega, če tam ostanem, zato sem enostavno šla.

To, kako zelo lahko začutim prostore in njihovo energijo, sem pravzaprav ugotovila že, ko sem bila otrok. Prvič (in spet zadnjič) sem prespala v sobi v stari hiši svojih sorodnikov. Ves čas sem se počutila slabo in prestrašeno. Tako kot v prvem primeru, sem v sobi čutila neverjeten hlad. Kaj se je zgodilo tam, nisem nikoli izvedela. Se mi je pa vso noč v mislih prikazovala stara ženska, ki sede na stolu ob postelji, češe svoje dolge ravne sive lase. Ko danes pomislim na tisti dogodek, sicer ne morem kaj, da ne bi pomislila, da obstaja velika možnost, da je bil v sobi takrat dejansko prisoten duh te stare ženske, a to je že druga zgodba.

Čuti se tudi dobra energija

Tako kot začutim slabe energije prostora, lahko začutim tudi lepe. Nič kolikokrat sem že uživala v različnih kavarnah in lokalčkih, ki so me navdali z lepimi občutki. Spominjam se, da sem sedela v nekem lokalu nad mestom Zakintos, v katerem sem tako zelo uživala, da bi tam lahko ostala ure in ure. Najbrž je k temu pripomogla tudi njegova atmosfera in čudovit razgled na živo modro morje in mesto pod mano, a če ne bi bile energije dovolj lepe, tudi to ne bi pomagalo.

Sprehajala sem se po parkih in trdnjavah, ki so me navdajali z mirom, spokojom, celo upanjem. O enem takih parkov sem vam že pisala v prispevku o angleških čarovnicah. To je park okrog keltskega vodnjaka v Angliji – Challice well. Zelo lepo energijo pa sem npr. čutila tudi, ko sem se sprehajala po nekem travniku znotraj obzidja okrog starega mestnega jedra mesta Rodos.

Pogosto sem pozitivno energijo čutila tudi, ko sem posedala pri ljudeh, čigar dom je bil poln lepih energij. In prav vesela sem, ko ljudje, ki obiščejo moj dom – tisti, ki so občutljivi na energije; rečejo, da je pri meni doma tako lepa energija. To veliko pove o ljudeh, ki živimo tam in samem prostoru, se vam ne zdi? 😉

Očiščevalna moč zelišč

Seveda pa je mogoče negativno energijo do neke mere »sprati« s prostora z različnimi načini. Bolje se bomo počutili tudi, če bomo kdaj pa kdaj negativnih ali postanih energij očistili svoj dom.

Načinov, kako se tega lotiti, je veliko. Najpogosteje sem slišala, da so ljudje svoje domove očistili s prižiganjem žajbla ali drugih kadil. Ta način je povezan z elementi in je poznan v feng shuiju. Tako kot npr. posipanje soli po prostoru za vodo, prižiganje svečk za ogenj in zvok zvona za kovino.

Poleg žajblja, so za energijsko čiščenje prostorov dobra tudi druga zelišča.

Pelin ali artemisa ima močan očiščevalni učinek. Pravijo, da ga je dobro zasaditi pred vhodna vrata, saj s tem preprečuje vhod negativnim energijam. Za očiščevanje pa lahko uporabljate tudi suhe vejice rastline, ki jih namestite v vazico ali jih uporabite kot kadilo.

Tudi sivka je eno takih zelišč. Iz nje lahko naredimo kadilo, njena dobra lastnost pa je, da poleg energijskega čiščenja, očisti naš dom tudi pred mrčesom.

Seveda si prav tako lahko pomagate z naravnimi eteričnimi olji. Le-ta lahko prižigate in tako odišavite prostor, lahko pa jih nalijete v vodo, v pršilu, in s tem popršite prostor. Dom bo bolj dišeč, ob enem pa očiščen slabih energij.

Pozitivne vibracije zvoka in kristalov

Seveda lahko posežete tudi po drugih metodah. Pomagate si lahko s kristali. Pravijo, da je dober kristal za to črni turmalin, ki ima zaščitniške in varovalne moči. Pa tudi z zvočnim očiščevanjem prostora. Tako lahko ponavljate različne mantre ali pa dovolite, da vam očisti prostor nekdo, ki se spozna na čiščenje z zvokom.

 

Kakorkoli, priporočam vam, da se katerega od načinov vsaj občasno lotite tudi sami, sicer pa vam želim, da v življenju srečate čim več ljudi, ki vas bodo napolnili s svojo energijo ter vstopite v čim več takšnih prostorov, ki vas bodo s svojo energijo pozivali, da kar ostanete. 🙂

Z ljubeznijo

Destinna 

 

 

Vile in pixiji: magični in čudoviti

 

V folklorah sveta obstajajo številna magična bitja, ki so pravzaprav tudi elementarna bitja, s katerimi se povezujemo preko meditacij, vedeževanja in tako dalje. Bitij je ogromno in nekatera se pojavljajo samo v nekaterih legendah, vezanih na posamezna področja, vile pa se pravzaprav pojavljajo v številnih legendah po vsem svetu.

V slovenskem jeziku je težko ločiti med vilami in t.i. pixi. Najbrž je temu tako zaradi tega, ker so se skozi stoletja vile pogosto začele inačiti s pixi, pixiji pa v slovenski folklori pravzaprav niti niso prisotni. Toda vile in pixi so v resnici popolnoma različna magična bitja.

Keltski izvor

Najbrž bi najlažje poiskali izvor za obojna bitja – vile in pixi, v keltskih legendah. Pixiji so še posebej prisotni v legendah, ki prihajajo z juga Anglije, morda še najbolj s Cornwalla in Devona.  Tako so na primer za ljudi, ki so se izgubili v cornwallskih in devonskih močvirjih, rekli, da so jih zavedle pixi. O tem sem vam nekaj napisala že kakšno leto nazaj, ko sem se vrnila iz Anglije.

Zanimivo pa je, da vile pogosto najdemo v legendah z vse Evrope. Te večinoma prebivajo nekje v gorah, v ali ob vodah ter so po svoje varuhinje nečesa ali nekoga. Tako se v slovenski mitologiji srečujemo z vilami, ki ustvarjajo jezera (blejsko), bivajo v gorah (Gorjanci, Triglav), najbolj znane vile iz slovenske in slovanske mitologije pa so sojenice in rojenice.

V starih časih so vile veljale za zlobne in nevarne, kasneje pa se jih je začelo upodabljati kot lepe, modre in nežne.

Vila : Pixi

Čeprav v slovensščini nimamo prave besede, ki bi poimenovala pixi, morda je še najbližje izraz »vilinčica«, pa se pixi in vile zelo razlikujejo, kljub temu, da gre v obeh primerih za magična bitja, z magičnimi močmi in (navadno) krili.

Najbolj očitna razlika med njima je, da so pixi majhne, vile pa nekako tako velike, kot povprečni človek. Pixi so nagajive in iznajdljive, med tem ko so vile lepe, modre in nežne. Pixi so oblečene v enostavna oblačila, pogosto tudi gole, vile pa so navadno oblečene v čudovite obleke. Razlik med njimi je še mnogo.

Moje pojmovanje

Sama moram priznati, da me ta elementarna bitja izredno privlačijo, zato sem o njih že veliko razmišljala. Posledično sem prišla do svojega pojmovanja, ki je nekoliko (pa ne preveč  🙂  ) drugačno od splošnega.

Sama tako verjamem, da so pixi res majhne, nagajive, a prijazne in nas še najbolj spominjajo na prisrčne otroke.  Na drugi strani vidim vile v človeški velikosti, z velikimi, lepimi krili, ki se razlikujejo glede na njihovo nrav. Lahko so podobna tistim, ki jih imajo metulji, kačji pastirji, tudi npr. netopirji… Včasih, samo včasih, pa so vile lahko tudi brez kril ali jih lahko skrijejo.

Piksije bolj povezujem z naravo in obnavljanjem ter skrbjo zanjo. Med tem, ko vile vidim kot tiste s pravimi magičnimi močmi, ki pa so vseeno omejene na elemente, s katerim je posamezna vila povezana. Vidim jih kot modre in lepe ter po naravi večinoma dobre, četudi so morda temačne.

Morda sem ravno zaradi tega, ker imam piksije in vile tako zelo rada, še toliko bolj povezana z orakeljskimi kartami, ki so povezane z njimi, torej z Orakljem Dragonfae in vilinskim orakljem in z veseljem jih bom obrnila tudi za vas, če boste to želeli.

Želim si, da bi kdaj v resnici zagledala vile, ki plešejo ob ognju ali pixije, ki letajo s cveta na cvet, do takrat pa se bom zadovoljila s tistimi, ki jih čutim. 😉

Želim vam veliko dobre magije in vilinske »čistosti«.

Z ljubeznijo…

Destinna