Zmaji – veličastna bitja, ki burijo domišljijo

Zmaji so bitja številnih zgodb in legend. Nekateri jih povezujejo z močjo in magijo, drugi z zlom in hudičem. Ne glede na to, v katero skupino spadate, sem prepričana, da ste zanje že slišali.

Zmaji, tako različni, pa vendar podobni

V različnih mitologijah so zmaji predstavljeni različno, pa vendar so si v prav vseh do neke mere podobni. V večini so najbolj podobni plazilcem, z luskasto in hladno kožo, bruhajo ogenj ali špricajo strup in valijo jajca. »Evropski« zmaji imajo večinoma krila, v kitajski folklori pa so zmaji bolj podobni kačam in so brez kril.

Zmaji so se pojavljali praktično v vseh mitologijah. Prvi so jih »risali« že prebivalci Mezopotamije, kasneje tudi Egipta in antične Grčije ter Rima. Kaj jih je navdihnilo za to, ne vemo, saj zgodovina govori, da se niso zavedali obstoja dinozavrov, ki so v resnici precej podobni zmajem. Romantična, moderna različica zmajev pa se je pojavila v srednjeveški literaturi v zahodni Evropi, prav takrat pa so zmaji dobili tudi magične moči.

Mitološko znani zmaji

V mitih in legendah se pojavljajo mnogi zmaji. Tudi denimo v legendi o nastanku Ljubljane, ki si jo, v malce dodelani in spremenjeni, a zelo všečni obliki lahko preberete tudi na nekem drugem blogu. Sicer pa poznamo še številne druge legendarne zmaje.

Piton je zmaj, o katerem piše grška mitologija. Ta je po legendi neusmiljeno zasledoval in preganjal nosečo Leto, saj je prerokba trdila, da ga bo nekoč ubil njen sin Apolon.
Leto je Apolona kljub vsemu rodila na otoku Delosu in ta ga je, medtem ko je stražil preročišče svoje matere Gaje v Delfih, resnično ubil, nato pa prevzel preročišče in v spomin na zmago nad Pitonom ustanovil pitijske igre.

Tudi v babilonski mitologiji najdemo njihovega zmaja. To je pravzaprav Tiamat, boginja slanega oceana in pošast kaosa. Tiamat je ogromna in naduta ter pooseblja ocean. Je pramati vsega, kar obstaja.

Tudi nekatera literatura je tako odmevna in pomembna, da pravzaprav govorimo že o njeni mitologiji. Ena takih je denimo Tolkienova mitologija. Tudi pomemben del le-te je zmaj, ki se imenuje Smaug. Smaug je zmaj iz romana Hobit, ki varuje svoj zaklad v Gori, od koder je poprej pregnal škrate. Poznamo pa tudi številne druge zmaje iz literature in filmov (iz filma Nedokončana zgodba, Eragon, Zmajevo srce…).

Zmaj v svetopisemskih zgodbah

V svetopisemskih zgodbah zmaj predstavlja zlo, pogosto tudi samega hudiča oz. Satana. Najbolj znana svetopisemska zgodba je tista o Sv. Juriju in temu, kako je ubil zmaja.

Sveti Jurij je bil rimski vojak, mučenec in svetnik. Po navadi ga upodabljajo kot mladeniča, ki prebada zmaja. Zmaj v legendi predstavlja staroversko, predkrščansko verovanje, ki ga nova vera – krščanstvo – premaga.

Najbrž nekoliko manj znana svetopisemska legenda o zmaju, pa je tista o sveti Margareti. Sveta Margareta je sprejela krščanstvo in prisegla Bogu ter se zaobljubila, da ne bo nikoli izgubila nedolžnosti. Zaradi tega se je je njena družina odpovedala in tako je odrasla pri svoji mačehi čuvajoč ovce na območju današnje Turčije.
Rimski guverner jo je prosil za roko, vendar ga je zavrnila. Zaradi tega so jo kruto mučili. Tekom mučenja so se zgodili številni čudeži, med drugim tudi ta, da jo je pogoltnil Satan v obliki zmaja, ona pa mu je ušla živa zato, ker je križ, ki ga je nosila, dražil njegovo notranjost in jo je zaradi tega izpljunil oz. iz kihal.

Zmaji kot elementarna bitja

Zmaji so pomembna elementarna bitja. Lahko rečemo, da poosebljajo starodavno modrost, moč, pogum, močno pa so povezani tudi z naravo. Težko bi rekli ali so dobri ali zli, enostavno so – obstajajo – in med njimi so tako tisti, ki so v sebi poudarili temo in zlo kot tisti, ki predstavljajo svetlobo in dobroto.

Lahko nas vodijo kot duhovni vodniki ali nam pomagajo pri napovedovanju prihodnosti. Prav zaradi tega so pogosto upodobljeni tudi na orakeljskih kartah. Orakelj Dragonfae, ki ga zelo rada uporabljam, je močno povezan z zmaji, zato vas vabim, da se, če se čutite povezani z zmaji (in drugimi bitji narave) in želite izvedeti več o sebi skozi njihov pogled ali pač dobiti kakšen odgovor na svoja vprašanja, odločite za katerega izmed vedeževanj, ki so mogoča tudi s kartami Dragonfae: Kombinirano vedeževanje, Vedeževanje s postavitvijo 3 kart, Osebno analizo ali Osebno analizo vezano na posamezno področje ter kratek nasvet.

Zmaji so torej veličastna bitja, na katera je najprej potrebno pogledati neobremenjeno, da jih lahko začnemo razumeti in jih končno sprejeti. Jaz pa vam želim, da v tem prazničnem času prebudite »zmaja v sebi«, ostanete močni, hrabri in povezani z naravo.

Z ljubeznijo…

Destinna

 

 

 

 

100 zelenih mož v Rosslyn chapel

Rosslyn chapel… cerkev, ki se nahaja v bližini Eindburgha. Nič posebnega, boste rekli. Cerkve se pojavljajo povsod po svetu. Zakaj bi bila prav ta nekaj posebnega?

Zaradi stotine in tisoče izrezljanih podob, ki predstavljajo živalstvo in rastlinstvo vsega sveta, angele, svetopisemske podobe… in tudi velike skrivnosti. Pa zaradi zgodbe, ki jo obkroža. Pa zaradi energije, ki jo je tam čutiti… V glavnem, Rosslyn chapel je ena bolj zanimivih cerkva, ki sem jih srečala.

Zeleni mož

Če vas zanima magija, okultno, stara božanstva… potem ste najbrž že slišali za zelenega moža. Gre za obraz, ki je obdan z listjem in drugo vegetacijo, včasih pa mu veje, stebla in listi rastejo tudi iz ust in drugih odprtin.

Po wiccanskih prepričanjih je zeleni mož zeleni bog narave, ki tava po gozdovih. Povezan je s ponovnim rojstvom, plodnostjo, naravo samo in je protiutež Boginji. Pogosto ga povezujemo tudi z vilami. Kot takšen, je zagotovo tesno povezan s poganskimi verovanji. Kaj torej njegova podoba počne v Rosslyn chapel in to ne samo ena? Pravijo namreč, da se po vsej cerkvi nahaja kar sto zelenih mož. Jaz sem jih našla kar nekaj.

Pojasnil je mnogo. Goreči kristjani bi zagovarjali, da zeleni mož v cerkvi predstavlja Adama. Obstaja namreč zgodba…

Adam in Eva sta bila v raju, pojedla sta prepovedani sadež in bila izgnana. Ta zgodba je znana, zato je ne bom ponovno pisala. Je pa z njenim nadaljevanjem povezan zeleni mož, zato sem jo morala na kratko povzeti. 😊
No, Adam in Eva sta imela sina Setha in Adam si ni mogel oprostiti dejanja, ki sta ga storila z Evo. Dejanja, ki je morda uničilo rajski vrt. Tako je poslal svojega sina, da ga ponovno obišče in vidi, če tam sploh še kaj stoji. Seth je opazil, da je rajski vrt še vedno tam, in da je še vedno čudovit, kot nekoč. Opazil pa je tudi semena, ki so ostala od prepovedanega sadeža, ki sta ga Adam in Eva pustila za seboj. Vzel ju je in ju odnesel očetu skupaj z novico, da je z rajskim vrtom vse v redu. Adam je pomirjen umrl, Seth pa mu je po smrti pod jezik položil ti dve semeni. Tako so mu iz ust pognali sveži poganjki in zraslo je čudovito novo drevo.
Zeleni mož naj bi bil tako Adam, vse skupaj pa naj bi govorilo o tem, da so v človeku dobre in slabe strani, in da je od njega odvisno, kakšen bo postal. Pa tudi o tem, kako usmiljen je Bog.

Toda to je le eno od pojasnil. Sama sem na primer pomislila, da so mogoče tisti, ki so postavljali cerkev oz. jo »opremljali« kasneje, verjeli v druge stvari in ne v krščanska prepričanja. Ker pa je bilo drugačno verovanje v preteklosti nevarno, so ga skrili v cerkev. Kaj pa vi verjamete?

Seveda je v sami cerkvi še na stotine zanimivih in skrivnostnih podob, ki jih lahko razumemo na različne načine, a če bi se hotela ustaviti pri vsaki… recimo samo, da bi bil post veliko predolg. 😉

Magdalenina linija

Rosslyn chapel pa je zanimiva tudi zato, ker je pomembna za zgodbo Magdalenina linija, omenjali so jo tudi v znamenitima knjigi in filmu DaVincijeva šifra. Prav tam naj bi se namreč skrivali ključni dokumenti, ki dokazujejo, da je zgodba o Jezusu precej drugačna, kot je prepričanje večine.

Skupina ljudi po vsem svetu namreč verjame, da je Jezus bil poročen z Marijo Magdaleno. Marija Magdalena naj bi bila tudi najbližji apostol Jezusu, pravzaprav tisti, ki je nanj naslonjen na znameniti sliki Zadnja večerja. Jezus in Marija Magdalena pa naj bi imela tudi otroka in potomci njune linije naj bi bili tako zelo iskani sveti gral. In prav Rosslyn chapel in vas Rosllyn sta tisti, ki sta središče te zgodbe.

Karkoli je že res in karkoli že verjamete, dejstvo je, da je Rossly chapel res nekaj posebnega. Njene izrezljane podobe skrivajo zgodbe in tudi sama je središče ene od zgodb. Vse to jo dela še bolj lepo, drugačno in skrivnostno. Ko jo obiščeš, pa si enostavno moraš vzeti čas, da si jo ogledaš in da se prepustiš svoji interpretaciji vsega tistega, kar vidiš.

Z ljubeznijo…

Destinna   

Mavrica in vse njene barve

 

Ste kdaj poskusili ujeti mavrico ali najti njen konec? Mnogi vam bodo rekli, da to ni mogoče. Ampak ali ni mogoče vse, kar si zamislimo? 😉 In, če vam nekoč res uspe ujeti mavrico, steči pod njo ali najti njen konec, mnoge legende pravijo, da vas čaka velika nagrada.

Mavrica in njene skrivnosti

Mavrice so čudovite, kajne? Sama moram priznati, da se mi obraz skoraj vedno raztegne v nasmeh, ko jo zagledam in tako je že od nekdaj. Najbrž sem si tudi zato tako zelo zapomnila film, ki sem ga gledala kot otrok. Ne vem, kako se imenuje, pravzaprav ne vem o njem skoraj ničesar…razen njegove zgodbe.

Film je govoril o deklici, ki je niso sprejemali. Njena starša in vsa okolica sta ji pravzaprav zamerila, ker je deklica in ne fant. To jo je bolelo in iskala je način, da bi to lahko spremenila. Prebirala je knjige, se pogovarjala z ljudmi… in na koncu izvedela, da neka legenda pravi, da se, če stečeš pod mavrico, spremeniš v dečka. Od takrat dalje je venomer na nebu iskala mavrice in vedno znova tekla, tekla in tekla, da bi jo ujela in stekla pod njo. Nekega dne ji je to uspelo in postala je deček.

Sicer pa je mnogo bolj znana legenda o mavrici ta, da na koncu mavrice najdemo lonec zlata, ki ga čuva prav poseben škrat »leprekon«. Ta je zvit in prebrisan, nekoliko zagrenjen in pravzaprav precej uglajen, prav njega pa je potrebno prepričati, da lahko dobiš ta lonec zlata.

Ta legenda pravzaprav izhaja iz irske ljudske zgodbe in je najbrž tudi podlaga za drugo, podobno legendo, ki pravi, da se na koncu mavrice enostavno skriva čudovit zaklad.

Legende o mavricah

Če upoštevamo lepoto in skrivnostnost mavrice, ni nič nenavadnega, da je z njo povezanih mnogo zgodb in legend. Praktično vsako ljudstvo je ustvarilo svojo legendo povezano z mavrico.

Legenda severnih Indijancev Irokezov (Irokezi so skupina severnoameriških staroselcev v ZDA in Kanadi), ki sem jo našla na eni od spletnih strani pravi:

Irokezi so verjeli, da je nebo dežela zase, kjer prebivajo ljudje in živali v obilju in povezanosti. Sonce je bilo mož, Luna pa žena, ki sta sijala na našo Zemljo in se skozi drugo luknjo ponoči vračala v lepšo deželo, tam nekje na nebu.

Heng, bog groma, se je začel jeziti na Sonce, ko je opazoval, kako se njegova lepa nevesta Luna tanjša in tanjša, dokler ni povsem izginila. Verjel je, da Sonce zanjo ne skrbi lepo, zato je poslal ogromen, temni oblak, da ga je zakril. Vročina, ki jo je izžareval Sončev obraz, je stopila oblak in potem se je prikazala velika, čudovita mavrica.

Ko so živali videle čudovito mavrico in vse njene prelepe barve, so verjele, da je ta most do dežele na nebu. Šle so k svojemu kralju, staremu želvaku, in ga zaprosile, da jih spusti, da gredo preko mavričnega mostu v deželo na nebu. Želvak jih je opozoril, da je to nevarno, vendar ga niso poslušale. Niso se zavedale, da bo takrat, ko bo nehalo deževati, izginila tudi mavrica, one pa bodo ostale na nebu, brez možnosti, da se vrnejo nazaj na Zemljo.

Živali so vseeno šle in legenda pravi, da so za vedno ostale na nebu, kjer so še danes in tvorijo številna ozvezdja, ki se imenujejo po njih.

Svoje legende o mavrici, pa imajo tudi številna druga ljudstva. Aborigini mavrico povezujejo s svojo mavrično kačo, ki je ustvarila Vesolje in ljudi. Podobno mavrično kačo poznajo tudi Maji. Vendar so Maji mavrico povezali še s svojo boginjo Ixchel, boginjo Lune, vode in rojstva otrok, ki v prevodu pravzaprav pomeni »mavrična dama«.

Obstajajo pa še mnoge druge zgodbe, povezane z nastankom in pomenom mavrice, ki jih lahko preberete na še eni od spletnih strani na katere sem naletela.

Karkoli že verjamete, se najbrž vsi strinjamo, da so mavrice lepe in posebne. Če pa vam kdaj uspe najti njihov konec, pa mi le sporočite, kaj ste tam našli. 😉

Z ljubeznijo… ♥ 

Destinna

 

Trije dobri možje in njihove legende

 

Že krepko smo zakorakali v veseli december. Z mestnih trgov se sliši glasba, mesta se svetlikajo odeta v tisoče pisanih lučk, iz stojnic diši po kuhanem vinu in punču, trgovine pa so polne nakupovalcev. Miklavž je že razdelil darila, Božiček in dedek Mraz pa se pripravljata, da bosta še opravila svoje veliko delo. Ob vsem tem vrvežu včasih pozabimo na izvor praznikov in s tem izvor treh dobrih mož. 

   Miklavž ali Sveti Nikolaj

Najbrž že mnogi veste, da je Miklavž pravzaprav svetnik, ki ga poznata tako katoliška kot pravoslavna cerkev, Sveti Nikolaj, ki v resnici prihaja s Turčije. Ta svetnik je veljal za izredno radodarnega, saj naj bi prihajal iz premožne družine, vendar je večino svojega bogastva razdal pomoči potrebnim.

Nekatere legende pravijo o tem, da je še posebej rad podarjal darila otrokom, ker pa ni hotel, da bi vsi vedeli, da je ravno on tak dobrotnik, je pogosto revnejšim zlatnike podstavljal v njihove čevlje, ki so jih imeli pred pragom, ko so šli spat. Od tod tudi navada, ki se je prijela po nekod, da Miklavž darila ponoči podstavi otrokom v čevlje.

Božiček

Nekateri zagovarjajo trditev, da je Božiček pravzaprav nastal iz Miklavža. Kakorkoli že, ljudje so ga začeli jemati za svojega, ko se je začel pojavljati v literaturi. Mit o Božičku je bil verjetno prvič objavljen leta 1823, v besedilu z naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). Avtor pesmi ni točno znan, najpogosteje pa v zvezi s tem omenjajo Clementa Clarka Moora in Henryja Livingstona Jr., kot pišejo na portalu Ringaraja. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni.

Božička v podobi, v kakršni je danes, pa so v bistvu ustvarili promocijski guruji Coca-cole, ki so tega prijaznega možaka dvignili v zvezde. Prej je bil Božiček namreč oblečen v modra oblačila.

Dedek Mraz

Za razliko od Božička, ki obdaruje samo pridne otroke, dedek Mraz obdaruje vse otroke. Nastal je kot protiutež Božičku, ki je imel krščanski, predvsem pa ameriški priokus, v Rusiji. Dedek Mraz pa je postal priljubljen tudi v Sloveniji, kjer naj bi prebival pod Triglavom.

V Rusiji je bil dedek Mraz poročen s starko Zimo. Spremljajo pa ga predvsem živali in druga pravljična bitja, ne pa škratje, kot Božička.

Manj znan izvor Božička in dedka Mraza

Čeprav danes na Božička in dedka Mraza gledamo kot na dobra moža, ki obdarujeta otroke, pa je manj znani izvor teh dveh likov pravzaprav skandinavski (če se ne motim). Predhodnik teh dveh dobrih mož naj bi namreč prav v času decembra kaznoval poredne otroke oz. jih, po nekaterih verovanjih, celo kradel. Morda je bil še najbolj podoben današnjemu parklju.

Toda sama raje na te tri može gledam kot na izvor dobrega, lepega, prijetnega, toplega… in verjamem, da tudi vi. Naj vam torej prinesejo obilo vsega dobrega, pa ne govorim toliko o materialnih stvareh, kot o ljubezni, toplini, dobri volji, smehu, zdravju in vsem, kar v življenju zares šteje.

Želim vam torej čudovite božične praznike in noro, zabavno silvestrovo, predvsem pa nepozabno leto 2018, ki bo najlepše do sedaj.

Z ljubeznijo…

Vaša Destinna