Mavrica in vse njene barve

 

Ste kdaj poskusili ujeti mavrico ali najti njen konec? Mnogi vam bodo rekli, da to ni mogoče. Ampak ali ni mogoče vse, kar si zamislimo? 😉 In, če vam nekoč res uspe ujeti mavrico, steči pod njo ali najti njen konec, mnoge legende pravijo, da vas čaka velika nagrada.

Mavrica in njene skrivnosti

Mavrice so čudovite, kajne? Sama moram priznati, da se mi obraz skoraj vedno raztegne v nasmeh, ko jo zagledam in tako je že od nekdaj. Najbrž sem si tudi zato tako zelo zapomnila film, ki sem ga gledala kot otrok. Ne vem, kako se imenuje, pravzaprav ne vem o njem skoraj ničesar…razen njegove zgodbe.

Film je govoril o deklici, ki je niso sprejemali. Njena starša in vsa okolica sta ji pravzaprav zamerila, ker je deklica in ne fant. To jo je bolelo in iskala je način, da bi to lahko spremenila. Prebirala je knjige, se pogovarjala z ljudmi… in na koncu izvedela, da neka legenda pravi, da se, če stečeš pod mavrico, spremeniš v dečka. Od takrat dalje je venomer na nebu iskala mavrice in vedno znova tekla, tekla in tekla, da bi jo ujela in stekla pod njo. Nekega dne ji je to uspelo in postala je deček.

Sicer pa je mnogo bolj znana legenda o mavrici ta, da na koncu mavrice najdemo lonec zlata, ki ga čuva prav poseben škrat »leprekon«. Ta je zvit in prebrisan, nekoliko zagrenjen in pravzaprav precej uglajen, prav njega pa je potrebno prepričati, da lahko dobiš ta lonec zlata.

Ta legenda pravzaprav izhaja iz irske ljudske zgodbe in je najbrž tudi podlaga za drugo, podobno legendo, ki pravi, da se na koncu mavrice enostavno skriva čudovit zaklad.

Legende o mavricah

Če upoštevamo lepoto in skrivnostnost mavrice, ni nič nenavadnega, da je z njo povezanih mnogo zgodb in legend. Praktično vsako ljudstvo je ustvarilo svojo legendo povezano z mavrico.

Legenda severnih Indijancev Irokezov (Irokezi so skupina severnoameriških staroselcev v ZDA in Kanadi), ki sem jo našla na eni od spletnih strani pravi:

Irokezi so verjeli, da je nebo dežela zase, kjer prebivajo ljudje in živali v obilju in povezanosti. Sonce je bilo mož, Luna pa žena, ki sta sijala na našo Zemljo in se skozi drugo luknjo ponoči vračala v lepšo deželo, tam nekje na nebu.

Heng, bog groma, se je začel jeziti na Sonce, ko je opazoval, kako se njegova lepa nevesta Luna tanjša in tanjša, dokler ni povsem izginila. Verjel je, da Sonce zanjo ne skrbi lepo, zato je poslal ogromen, temni oblak, da ga je zakril. Vročina, ki jo je izžareval Sončev obraz, je stopila oblak in potem se je prikazala velika, čudovita mavrica.

Ko so živali videle čudovito mavrico in vse njene prelepe barve, so verjele, da je ta most do dežele na nebu. Šle so k svojemu kralju, staremu želvaku, in ga zaprosile, da jih spusti, da gredo preko mavričnega mostu v deželo na nebu. Želvak jih je opozoril, da je to nevarno, vendar ga niso poslušale. Niso se zavedale, da bo takrat, ko bo nehalo deževati, izginila tudi mavrica, one pa bodo ostale na nebu, brez možnosti, da se vrnejo nazaj na Zemljo.

Živali so vseeno šle in legenda pravi, da so za vedno ostale na nebu, kjer so še danes in tvorijo številna ozvezdja, ki se imenujejo po njih.

Svoje legende o mavrici, pa imajo tudi številna druga ljudstva. Aborigini mavrico povezujejo s svojo mavrično kačo, ki je ustvarila Vesolje in ljudi. Podobno mavrično kačo poznajo tudi Maji. Vendar so Maji mavrico povezali še s svojo boginjo Ixchel, boginjo Lune, vode in rojstva otrok, ki v prevodu pravzaprav pomeni »mavrična dama«.

Obstajajo pa še mnoge druge zgodbe, povezane z nastankom in pomenom mavrice, ki jih lahko preberete na še eni od spletnih strani na katere sem naletela.

Karkoli že verjamete, se najbrž vsi strinjamo, da so mavrice lepe in posebne. Če pa vam kdaj uspe najti njihov konec, pa mi le sporočite, kaj ste tam našli. 😉

Z ljubeznijo… ♥ 

Destinna