Mavrica in vse njene barve

 

Ste kdaj poskusili ujeti mavrico ali najti njen konec? Mnogi vam bodo rekli, da to ni mogoče. Ampak ali ni mogoče vse, kar si zamislimo? 😉 In, če vam nekoč res uspe ujeti mavrico, steči pod njo ali najti njen konec, mnoge legende pravijo, da vas čaka velika nagrada.

Mavrica in njene skrivnosti

Mavrice so čudovite, kajne? Sama moram priznati, da se mi obraz skoraj vedno raztegne v nasmeh, ko jo zagledam in tako je že od nekdaj. Najbrž sem si tudi zato tako zelo zapomnila film, ki sem ga gledala kot otrok. Ne vem, kako se imenuje, pravzaprav ne vem o njem skoraj ničesar…razen njegove zgodbe.

Film je govoril o deklici, ki je niso sprejemali. Njena starša in vsa okolica sta ji pravzaprav zamerila, ker je deklica in ne fant. To jo je bolelo in iskala je način, da bi to lahko spremenila. Prebirala je knjige, se pogovarjala z ljudmi… in na koncu izvedela, da neka legenda pravi, da se, če stečeš pod mavrico, spremeniš v dečka. Od takrat dalje je venomer na nebu iskala mavrice in vedno znova tekla, tekla in tekla, da bi jo ujela in stekla pod njo. Nekega dne ji je to uspelo in postala je deček.

Sicer pa je mnogo bolj znana legenda o mavrici ta, da na koncu mavrice najdemo lonec zlata, ki ga čuva prav poseben škrat »leprekon«. Ta je zvit in prebrisan, nekoliko zagrenjen in pravzaprav precej uglajen, prav njega pa je potrebno prepričati, da lahko dobiš ta lonec zlata.

Ta legenda pravzaprav izhaja iz irske ljudske zgodbe in je najbrž tudi podlaga za drugo, podobno legendo, ki pravi, da se na koncu mavrice enostavno skriva čudovit zaklad.

Legende o mavricah

Če upoštevamo lepoto in skrivnostnost mavrice, ni nič nenavadnega, da je z njo povezanih mnogo zgodb in legend. Praktično vsako ljudstvo je ustvarilo svojo legendo povezano z mavrico.

Legenda severnih Indijancev Irokezov (Irokezi so skupina severnoameriških staroselcev v ZDA in Kanadi), ki sem jo našla na eni od spletnih strani pravi:

Irokezi so verjeli, da je nebo dežela zase, kjer prebivajo ljudje in živali v obilju in povezanosti. Sonce je bilo mož, Luna pa žena, ki sta sijala na našo Zemljo in se skozi drugo luknjo ponoči vračala v lepšo deželo, tam nekje na nebu.

Heng, bog groma, se je začel jeziti na Sonce, ko je opazoval, kako se njegova lepa nevesta Luna tanjša in tanjša, dokler ni povsem izginila. Verjel je, da Sonce zanjo ne skrbi lepo, zato je poslal ogromen, temni oblak, da ga je zakril. Vročina, ki jo je izžareval Sončev obraz, je stopila oblak in potem se je prikazala velika, čudovita mavrica.

Ko so živali videle čudovito mavrico in vse njene prelepe barve, so verjele, da je ta most do dežele na nebu. Šle so k svojemu kralju, staremu želvaku, in ga zaprosile, da jih spusti, da gredo preko mavričnega mostu v deželo na nebu. Želvak jih je opozoril, da je to nevarno, vendar ga niso poslušale. Niso se zavedale, da bo takrat, ko bo nehalo deževati, izginila tudi mavrica, one pa bodo ostale na nebu, brez možnosti, da se vrnejo nazaj na Zemljo.

Živali so vseeno šle in legenda pravi, da so za vedno ostale na nebu, kjer so še danes in tvorijo številna ozvezdja, ki se imenujejo po njih.

Svoje legende o mavrici, pa imajo tudi številna druga ljudstva. Aborigini mavrico povezujejo s svojo mavrično kačo, ki je ustvarila Vesolje in ljudi. Podobno mavrično kačo poznajo tudi Maji. Vendar so Maji mavrico povezali še s svojo boginjo Ixchel, boginjo Lune, vode in rojstva otrok, ki v prevodu pravzaprav pomeni »mavrična dama«.

Obstajajo pa še mnoge druge zgodbe, povezane z nastankom in pomenom mavrice, ki jih lahko preberete na še eni od spletnih strani na katere sem naletela.

Karkoli že verjamete, se najbrž vsi strinjamo, da so mavrice lepe in posebne. Če pa vam kdaj uspe najti njihov konec, pa mi le sporočite, kaj ste tam našli. 😉

Z ljubeznijo… ♥ 

Destinna

 

Trije dobri možje in njihove legende

 

Že krepko smo zakorakali v veseli december. Z mestnih trgov se sliši glasba, mesta se svetlikajo odeta v tisoče pisanih lučk, iz stojnic diši po kuhanem vinu in punču, trgovine pa so polne nakupovalcev. Miklavž je že razdelil darila, Božiček in dedek Mraz pa se pripravljata, da bosta še opravila svoje veliko delo. Ob vsem tem vrvežu včasih pozabimo na izvor praznikov in s tem izvor treh dobrih mož. 

   Miklavž ali Sveti Nikolaj

Najbrž že mnogi veste, da je Miklavž pravzaprav svetnik, ki ga poznata tako katoliška kot pravoslavna cerkev, Sveti Nikolaj, ki v resnici prihaja s Turčije. Ta svetnik je veljal za izredno radodarnega, saj naj bi prihajal iz premožne družine, vendar je večino svojega bogastva razdal pomoči potrebnim.

Nekatere legende pravijo o tem, da je še posebej rad podarjal darila otrokom, ker pa ni hotel, da bi vsi vedeli, da je ravno on tak dobrotnik, je pogosto revnejšim zlatnike podstavljal v njihove čevlje, ki so jih imeli pred pragom, ko so šli spat. Od tod tudi navada, ki se je prijela po nekod, da Miklavž darila ponoči podstavi otrokom v čevlje.

Božiček

Nekateri zagovarjajo trditev, da je Božiček pravzaprav nastal iz Miklavža. Kakorkoli že, ljudje so ga začeli jemati za svojega, ko se je začel pojavljati v literaturi. Mit o Božičku je bil verjetno prvič objavljen leta 1823, v besedilu z naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). Avtor pesmi ni točno znan, najpogosteje pa v zvezi s tem omenjajo Clementa Clarka Moora in Henryja Livingstona Jr., kot pišejo na portalu Ringaraja. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni.

Božička v podobi, v kakršni je danes, pa so v bistvu ustvarili promocijski guruji Coca-cole, ki so tega prijaznega možaka dvignili v zvezde. Prej je bil Božiček namreč oblečen v modra oblačila.

Dedek Mraz

Za razliko od Božička, ki obdaruje samo pridne otroke, dedek Mraz obdaruje vse otroke. Nastal je kot protiutež Božičku, ki je imel krščanski, predvsem pa ameriški priokus, v Rusiji. Dedek Mraz pa je postal priljubljen tudi v Sloveniji, kjer naj bi prebival pod Triglavom.

V Rusiji je bil dedek Mraz poročen s starko Zimo. Spremljajo pa ga predvsem živali in druga pravljična bitja, ne pa škratje, kot Božička.

Manj znan izvor Božička in dedka Mraza

Čeprav danes na Božička in dedka Mraza gledamo kot na dobra moža, ki obdarujeta otroke, pa je manj znani izvor teh dveh likov pravzaprav skandinavski (če se ne motim). Predhodnik teh dveh dobrih mož naj bi namreč prav v času decembra kaznoval poredne otroke oz. jih, po nekaterih verovanjih, celo kradel. Morda je bil še najbolj podoben današnjemu parklju.

Toda sama raje na te tri može gledam kot na izvor dobrega, lepega, prijetnega, toplega… in verjamem, da tudi vi. Naj vam torej prinesejo obilo vsega dobrega, pa ne govorim toliko o materialnih stvareh, kot o ljubezni, toplini, dobri volji, smehu, zdravju in vsem, kar v življenju zares šteje.

Želim vam torej čudovite božične praznike in noro, zabavno silvestrovo, predvsem pa nepozabno leto 2018, ki bo najlepše do sedaj.

Z ljubeznijo…

Vaša Destinna