Zmaji – veličastna bitja, ki burijo domišljijo

Zmaji so bitja številnih zgodb in legend. Nekateri jih povezujejo z močjo in magijo, drugi z zlom in hudičem. Ne glede na to, v katero skupino spadate, sem prepričana, da ste zanje že slišali.

Zmaji, tako različni, pa vendar podobni

V različnih mitologijah so zmaji predstavljeni različno, pa vendar so si v prav vseh do neke mere podobni. V večini so najbolj podobni plazilcem, z luskasto in hladno kožo, bruhajo ogenj ali špricajo strup in valijo jajca. »Evropski« zmaji imajo večinoma krila, v kitajski folklori pa so zmaji bolj podobni kačam in so brez kril.

Zmaji so se pojavljali praktično v vseh mitologijah. Prvi so jih »risali« že prebivalci Mezopotamije, kasneje tudi Egipta in antične Grčije ter Rima. Kaj jih je navdihnilo za to, ne vemo, saj zgodovina govori, da se niso zavedali obstoja dinozavrov, ki so v resnici precej podobni zmajem. Romantična, moderna različica zmajev pa se je pojavila v srednjeveški literaturi v zahodni Evropi, prav takrat pa so zmaji dobili tudi magične moči.

Mitološko znani zmaji

V mitih in legendah se pojavljajo mnogi zmaji. Tudi denimo v legendi o nastanku Ljubljane, ki si jo, v malce dodelani in spremenjeni, a zelo všečni obliki lahko preberete tudi na nekem drugem blogu. Sicer pa poznamo še številne druge legendarne zmaje.

Piton je zmaj, o katerem piše grška mitologija. Ta je po legendi neusmiljeno zasledoval in preganjal nosečo Leto, saj je prerokba trdila, da ga bo nekoč ubil njen sin Apolon.
Leto je Apolona kljub vsemu rodila na otoku Delosu in ta ga je, medtem ko je stražil preročišče svoje matere Gaje v Delfih, resnično ubil, nato pa prevzel preročišče in v spomin na zmago nad Pitonom ustanovil pitijske igre.

Tudi v babilonski mitologiji najdemo njihovega zmaja. To je pravzaprav Tiamat, boginja slanega oceana in pošast kaosa. Tiamat je ogromna in naduta ter pooseblja ocean. Je pramati vsega, kar obstaja.

Tudi nekatera literatura je tako odmevna in pomembna, da pravzaprav govorimo že o njeni mitologiji. Ena takih je denimo Tolkienova mitologija. Tudi pomemben del le-te je zmaj, ki se imenuje Smaug. Smaug je zmaj iz romana Hobit, ki varuje svoj zaklad v Gori, od koder je poprej pregnal škrate. Poznamo pa tudi številne druge zmaje iz literature in filmov (iz filma Nedokončana zgodba, Eragon, Zmajevo srce…).

Zmaj v svetopisemskih zgodbah

V svetopisemskih zgodbah zmaj predstavlja zlo, pogosto tudi samega hudiča oz. Satana. Najbolj znana svetopisemska zgodba je tista o Sv. Juriju in temu, kako je ubil zmaja.

Sveti Jurij je bil rimski vojak, mučenec in svetnik. Po navadi ga upodabljajo kot mladeniča, ki prebada zmaja. Zmaj v legendi predstavlja staroversko, predkrščansko verovanje, ki ga nova vera – krščanstvo – premaga.

Najbrž nekoliko manj znana svetopisemska legenda o zmaju, pa je tista o sveti Margareti. Sveta Margareta je sprejela krščanstvo in prisegla Bogu ter se zaobljubila, da ne bo nikoli izgubila nedolžnosti. Zaradi tega se je je njena družina odpovedala in tako je odrasla pri svoji mačehi čuvajoč ovce na območju današnje Turčije.
Rimski guverner jo je prosil za roko, vendar ga je zavrnila. Zaradi tega so jo kruto mučili. Tekom mučenja so se zgodili številni čudeži, med drugim tudi ta, da jo je pogoltnil Satan v obliki zmaja, ona pa mu je ušla živa zato, ker je križ, ki ga je nosila, dražil njegovo notranjost in jo je zaradi tega izpljunil oz. iz kihal.

Zmaji kot elementarna bitja

Zmaji so pomembna elementarna bitja. Lahko rečemo, da poosebljajo starodavno modrost, moč, pogum, močno pa so povezani tudi z naravo. Težko bi rekli ali so dobri ali zli, enostavno so – obstajajo – in med njimi so tako tisti, ki so v sebi poudarili temo in zlo kot tisti, ki predstavljajo svetlobo in dobroto.

Lahko nas vodijo kot duhovni vodniki ali nam pomagajo pri napovedovanju prihodnosti. Prav zaradi tega so pogosto upodobljeni tudi na orakeljskih kartah. Orakelj Dragonfae, ki ga zelo rada uporabljam, je močno povezan z zmaji, zato vas vabim, da se, če se čutite povezani z zmaji (in drugimi bitji narave) in želite izvedeti več o sebi skozi njihov pogled ali pač dobiti kakšen odgovor na svoja vprašanja, odločite za katerega izmed vedeževanj, ki so mogoča tudi s kartami Dragonfae: Kombinirano vedeževanje, Vedeževanje s postavitvijo 3 kart, Osebno analizo ali Osebno analizo vezano na posamezno področje ter kratek nasvet.

Zmaji so torej veličastna bitja, na katera je najprej potrebno pogledati neobremenjeno, da jih lahko začnemo razumeti in jih končno sprejeti. Jaz pa vam želim, da v tem prazničnem času prebudite »zmaja v sebi«, ostanete močni, hrabri in povezani z naravo.

Z ljubeznijo…

Destinna

 

 

 

 

Vile in pixiji: magični in čudoviti

 

V folklorah sveta obstajajo številna magična bitja, ki so pravzaprav tudi elementarna bitja, s katerimi se povezujemo preko meditacij, vedeževanja in tako dalje. Bitij je ogromno in nekatera se pojavljajo samo v nekaterih legendah, vezanih na posamezna področja, vile pa se pravzaprav pojavljajo v številnih legendah po vsem svetu.

V slovenskem jeziku je težko ločiti med vilami in t.i. pixi. Najbrž je temu tako zaradi tega, ker so se skozi stoletja vile pogosto začele inačiti s pixi, pixiji pa v slovenski folklori pravzaprav niti niso prisotni. Toda vile in pixi so v resnici popolnoma različna magična bitja.

Keltski izvor

Najbrž bi najlažje poiskali izvor za obojna bitja – vile in pixi, v keltskih legendah. Pixiji so še posebej prisotni v legendah, ki prihajajo z juga Anglije, morda še najbolj s Cornwalla in Devona.  Tako so na primer za ljudi, ki so se izgubili v cornwallskih in devonskih močvirjih, rekli, da so jih zavedle pixi. O tem sem vam nekaj napisala že kakšno leto nazaj, ko sem se vrnila iz Anglije.

Zanimivo pa je, da vile pogosto najdemo v legendah z vse Evrope. Te večinoma prebivajo nekje v gorah, v ali ob vodah ter so po svoje varuhinje nečesa ali nekoga. Tako se v slovenski mitologiji srečujemo z vilami, ki ustvarjajo jezera (blejsko), bivajo v gorah (Gorjanci, Triglav), najbolj znane vile iz slovenske in slovanske mitologije pa so sojenice in rojenice.

V starih časih so vile veljale za zlobne in nevarne, kasneje pa se jih je začelo upodabljati kot lepe, modre in nežne.

Vila : Pixi

Čeprav v slovensščini nimamo prave besede, ki bi poimenovala pixi, morda je še najbližje izraz »vilinčica«, pa se pixi in vile zelo razlikujejo, kljub temu, da gre v obeh primerih za magična bitja, z magičnimi močmi in (navadno) krili.

Najbolj očitna razlika med njima je, da so pixi majhne, vile pa nekako tako velike, kot povprečni človek. Pixi so nagajive in iznajdljive, med tem ko so vile lepe, modre in nežne. Pixi so oblečene v enostavna oblačila, pogosto tudi gole, vile pa so navadno oblečene v čudovite obleke. Razlik med njimi je še mnogo.

Moje pojmovanje

Sama moram priznati, da me ta elementarna bitja izredno privlačijo, zato sem o njih že veliko razmišljala. Posledično sem prišla do svojega pojmovanja, ki je nekoliko (pa ne preveč  🙂  ) drugačno od splošnega.

Sama tako verjamem, da so pixi res majhne, nagajive, a prijazne in nas še najbolj spominjajo na prisrčne otroke.  Na drugi strani vidim vile v človeški velikosti, z velikimi, lepimi krili, ki se razlikujejo glede na njihovo nrav. Lahko so podobna tistim, ki jih imajo metulji, kačji pastirji, tudi npr. netopirji… Včasih, samo včasih, pa so vile lahko tudi brez kril ali jih lahko skrijejo.

Piksije bolj povezujem z naravo in obnavljanjem ter skrbjo zanjo. Med tem, ko vile vidim kot tiste s pravimi magičnimi močmi, ki pa so vseeno omejene na elemente, s katerim je posamezna vila povezana. Vidim jih kot modre in lepe ter po naravi večinoma dobre, četudi so morda temačne.

Morda sem ravno zaradi tega, ker imam piksije in vile tako zelo rada, še toliko bolj povezana z orakeljskimi kartami, ki so povezane z njimi, torej z Orakljem Dragonfae in vilinskim orakljem in z veseljem jih bom obrnila tudi za vas, če boste to želeli.

Želim si, da bi kdaj v resnici zagledala vile, ki plešejo ob ognju ali pixije, ki letajo s cveta na cvet, do takrat pa se bom zadovoljila s tistimi, ki jih čutim. 😉

Želim vam veliko dobre magije in vilinske »čistosti«.

Z ljubeznijo…

Destinna   

Pogled na meddružinske odnose skozi starogrške mite

Kdo ali kaj je družina?

Kakšen je odgovor je najbrž odvisno od tega, koga vprašamo. Družino lahko razumemo dobesedno, pa še takrat je lahko razširjena ali ožja, lahko pa pod družino štejemo nekoga oz. nekaj čisto drugega – ljudi, ki jih imamo radi in imajo radi nas, pa ne glede na to ali so v resnici prijatelji ali pa so res naša družina ali sorodniki.

Toda ne glede na to, kako bomo gledali na družino, dejstvo je, da nas tista ozko definirana družina vsekakor opredeljuje in sooblikuje. Že psihologi in psihiatri vzrok duševnih in psiholoških težav iščejo v naši družini, v odnosih mati – hči ali mati – sin, oče – hči ali oče – sin, pa tudi brat – sestra, sestra – sestra, brat – brat. Podobno je tudi v t.i. alternativnih vedah, le da tukaj vzroke lahko iščemo tudi v naših koreninah, prednikih…

Mitski orakelj

Če ste se kadarkoli zanimali za grško mitologijo, potem veste, da so antične zgodbe bogov in polbogov pogosto povezane z družinskimi vezmi. Mnogokrat se zgodi, da so na meji dobrega okusa, v vsakem primeru pa so pogosto dekadentne, deviantne in težko dojemljive skozi perspektivo današnjega časa. Toda še vedno nas privlačijo in dejstvo je, da se iz njih lahko marsičesa naučimo. Če smo povsem iskreni, pa skoznje lahko vidimo tudi povezave do našega življenja. Prav zaradi vsega tega si lahko predstavljate, da je Mitski orakelj zelo primeren za vprašanja povezana z našo družino in predniki.

V preteklosti sem že delala analizo družinskih odnosov z Mitskim orakljem in moram vam povedati, da so bili odgovori precej jasni, Mitski orakelj pa odličen za tovrstna vprašanja. Karte namreč skozi mitološke zgodbe opisujejo odnose in vzroke za neko dogajanje, ki jih najdemo prav v naših koreninah.

Dovolite torej sebi pogledati nase skozi perspektivo starogrških mitov in ugotovite, kako na vas vplivajo meddružinski odnosi ter kaj vse vas še čaka na tem področju.

Z ljubeznijo… 

 

Destinna