Preteklost ima svoj namen

photo-256888

 

Tolikokrat sem že slišala, da je potrebno pozabiti preteklost (pogosto tudi prihodnost) in živeti za danes, kajti od spominov se ne da živeti. Ker ostajamo v preteklosti, pa se ne znamo in ne moremo premakniti naprej, kar nas seveda dela nesrečne. Pa je to res?

Če vprašate mene, vam bom rekla, da ja in ne. Že res, da od preteklosti ne moremo živeti, in če se bomo želeli nenehno vračati nekam tja, daleč, v naše spomine, ne bomo našli časa, da bi ustvarjali nove. Obstali bomo na mestu in zavestno dovolili, da bo življenje šlo mimo nas. Toda spomini, naša preteklost… vse to je vseeno izredno pomembno in ravno to nas je sooblikovalo in naredilo takšne, kot smo danes.
Da smo najboljši ravno takšni, takšni kot smo danes, pa sem vam tako že povedala. 😉

Spomini so hrana

Smešna izjava? Morda, a po drugi strani… ali ni tako? Ali niso spomini tisti, ki hranijo našo dušo, tisti ki nam pomagajo, da se spet spravimo v dobro voljo, ko nam gre vse narobe? Ali se ni lepo sprehoditi v mislih po lepih spominih, ponovno priklicati nasmejane trenutke, tople objeme, vroče poljube…? Tako kot ugrizniti v sladko čokolado ali si privoščiti odlično večerjo. 😉

Sama že menim tako. Rada se spominjam tistih lepih dni in priznam, pogosto bi jih rada nazaj. Nekje bi rada našla časovni stroj, sedla vanj in mu dovolila, da me odpelje v preteklost, v tiste najlepše trenutke. Da bi spet doživela nore dogodivščine in objela ljudi, ki jih zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ni več ob meni. Dejstvo pa je, da ne vem ali so spomini tudi v resnici takšni kot se jih spominjam ali pa jih je čas naredil lepše, kot so v resnici bili.

Spomini so tolažba

Da, tudi tolažba so spomini. Včasih nas ljudje v našem življenju razočarajo. Sprašujemo se, če nas imajo sploh radi, in ko si v misli prikličemo lepe trenutke, ki smo jih doživeli z njimi, se zavemo, da nas imajo radi. Če nas ne bi imeli, zakaj bi torej za nas naredili toliko lepega? To nas potolaži in nas spomni, da pridejo slabi dnevi, in da se ljudje nanje različno odzivamo. Morda smo osebo ujeli samo v nepravem trenutku.

Pa tudi, ko se spomnimo na naše preminule drage, so ti spomini, čeprav so grenko-sladki, tolažba. Tolažba, da smo jih nekoč imeli radi, da jih imamo še vedno, čeprav jih ni ob nas, da so oni imeli radi nas, da so sploh bili del našega življenja. Že res, da bi nas najbolj potolažil njihov objem danes, v tem trenutku, a tudi spomin nanj je nekakšna tolažba.

Spomini so zdravilo

Zdravijo naše ranjeno srce, ko nas zapusti ali izneveri nekdo, ki smo ga ljubili, zaradi takšnega ali drugačnega razloga. Takrat se namreč spomnimo na to, da so bili pred njim drugi, in da bodo drugi spet prišli. Da ne bomo ostali sami in nesrečni, pa četudi že sami, ne nesrečni, saj se spomnimo, da smo samozadostni.

Zdravijo prijateljstva. Kako? Ko pride do konflikta med prijatelji, se – najpogosteje zaradi nesporazuma – lahko skregamo in dovolimo, da ti odidejo iz našega življenja. Toda, ko v misli prikličemo vse spomine, ki smo jih doživeli s temi ljudmi, vse lepe trenutke, ljubezen, ki nas druži, prijateljev ne bomo pustili oditi, vsaj ne zavedno. Tako spomini pozdravijo naše odnose.

Spomini so učitelji

Učitelji zato, ker se skoznje spomnimo na vse napake, ki smo jih naredili in se potem lažje pripravimo do tega, da jih ne ponavljamo. Naučijo nas, da nič ni tako grozno kot se zdi ponoči, saj že jutro prinese nove rešitve, in da za vsakim dežjem posije sonce – ZA VSAKIM.

Učitelji, ker nam kažejo, kako smo ravnali mi in kako so z nami ravnali drugi, da se lažje odločimo, kako bomo ravnali v prihodnje. Učitelji, saj nas sooblikujejo in soustvarjajo.

Spomini se nesporno pomemben in velik del nas! Naša preteklost nas je privedla sem, kjer smo, zato je ne smemo zanemarjati ali podcenjevati.
Prihodnost je tista, ki nam pokaže, kaj lahko postanemo, na katero pot lahko ponesemo svoje življenje in sebe z njim. Zato sta tako preteklost kot prihodnost pomemben del nas, toda preteklost je bolj otipljiva. Izdelala in obdelala nas je, kot kipar obdela kamen ali glino in ‘svoj kos platna’ s svojimi prijemi naredi lep in čudovit, nepozaben in edinstven…tako kot preteklost naredi nas.

Zato vam polagam na srce… ne, ne smete živeti v preteklosti, ne smete dovoliti, da vas omejujejo nje spone, toda vseeno jo spoštujte, cenite in sprejmite.
Samo tako bo namreč lahko vaš danes lep in točno tak, kot mora biti.

flower-1312794

Če vas zanima, kaj vas je najbolj oblikovalo v vaši preteklosti in zakaj ste danes tukaj kot ste, takšni kot ste, potem si naročite osebno analizo skozi povezanost z neko boginjo, dragonfae ali starogrškimi bogovi, polbogovi in junaki. Če vas zanima, kam vas pelje pot naprej in zakaj ste se znašli na tej točki kjer ste, pa naročite kakšno drugo vedeževanje. Vsa ponudba je dosegljiva tukaj.

Želim vam še veliko lepih spominov!

Vaša Destinna